58 / 70
54
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
posodobitev obstoječih poslovnih procesov. Predstavila sta
primera rešitev, ki temeljita na E-partnerju: Register avto-
mobilskih zavarovanj in E-davki.
Niko Schlamberger je v predavanju z naslovom
Modra
knjiga – pet let pozneje
predstavil Modro knjigo, ki jo je
izdalo Slovensko društvo Informatika leta 2000. Napisana
je bila kot vizija Slovenskega društva Informatika o tem,
kako naj se Slovenija razvija v informacijsko družbo.
Informacijska družba je družba izobilja, ki jo označujejo
dovolj velik bruto družbeni proizvod, struktura zaposle-
nih, splošna uporaba informacijske tehnologije ter ustrez-
na samopodoba prebivalstva.
V izredno zanimivem predavanju z naslovom
Podpora
ključnih poslovnih procesov v Telekomu Slovenije
je v
imenu Telekoma Slovenije, drugega glavnega pokrovite-
lja posvetovanja, podpredsednik uprave
Dušan Mitič
po-
udaril pomen upravljanja poslovnih procesov. Predstavil
je, kako so v podjetju izbrali, definirali in informatizirali
poslovne procese, še zlasti procese na področju CRM-ja
(angl.
Customer Relationship Management
).
Iztok Juvan iz podjetja Adacta je v predavanju z naslo-
vom
Poslovni informacijski sistem in poslovno poročanje
analiziral razloge za uporabo orodij za poslovno obvešča-
nje ter predstavil prednosti njihove uporabe.
SEKCIJE
Management poslovnih procesov
Avtorji prispevkov so predstavili predvsem praktične
izkušnje pri projektih prenove in informatizacije poslova-
nja. Ti projekti sodijo med najzahtevnejše in zelo tvegane
naloge v podjetju. Razlogi prenove poslovnih informacij-
skih sistemov so zelo različni: nekatera podjetja začenjajo
nove posle, ki zahtevajo drugačno informacijsko podpo-
ro, druga želijo zamenjati staro tehnologijo in najti nove
informacijske rešitve, tretja pa želijo podpreti strateške
usmeritve podjetja. Nekoč je bila celovita informacijska
podpora poslovanja omejena na posamezno podjetje,
danes pa celovito pomeni tudi globalno. Vedno pomemb-
nejši dejavnik pri odločanju o informacijski podpori
poslovanja je enotna (enaka) podpora poslovanju tudi v
povezanih družbah v drugih državah.
Predstavljeni prispevki so obravnavali različne primere
informatizacije logističnih, skladiščnih, proizvodnih in
prodajnih procesov. Kar nekaj prispevkov je obravnavalo
tudi nova orodja za upravljanje poslovnih procesov ter
prenovo informacijskih sistemov.
Več avtorjev je izpostavilo vlogo vodje službe za infor-
matiko pri uspešnem upravljanju poslovnih procesov.
Le-ta se vse manj ukvarja s tehnološkimi vprašanji in se
vse bolj posveča upravljanju sprememb.
Informacijska podpora odlo~anju
Letošnja sekcija Informacijska podpora odločanju je
bila odraz aktualnega dogajanja na tem področju, saj so
se avtorji večine prispevkov osredotočili na poslovno
obveščanje in poslovno inteligenčne sisteme. Vse večja
količina podatkov v podatkovnih skladiščih, vse več-
je število virov, ki so izvor podatkov za podatkovna
skladišča, raznolikost uporabnikov in načinov uporabe
podatkov zahteva od projektantov rešitev za poslovno
obveščanje, dobro poznavanje procesov integracije, me-
hanizmov shranjevanja podatkov ter poznavanje vsebine
in načinov uporabe podatkov. Prispevki so obravnavali
omenjene teme z različnih vidikov, od problemov raz-
voja in uvajanja sistemov poslovnega obveščanja in
inteligence v praksi, ekonomske upravičenosti njiho-
vega uvajanja, do dilem o izbiri ustrezne tehnologije.
Predstavljeno je bilo, kako vrednotiti poslovno inteli-
genčne sisteme, kako povečati njihovo vrednost tudi z
zahtevnejšimi analitičnimi metodami in orodji, kot je
na primer podatkovno rudarjenje, ki omogoča boljše
izkoriščanje zbranih podatkov. Izvedeli smo, kateri so
ključni problemi pri uvajanju rešitev na področju po-
slovne inteligence, kako jih pravočasno zaznati in se jim
izogniti. Predstavljeni so bili specifični problemi uvaja-
nja v posameznih dejavnostih, npr. zdravstveni, izvedeli
pa smo tudi, kako ravnati s (semantičnimi) metapodatki
v sistemih poslovne inteligence.
Informacijska družba
V sklopu te sekcije je bilo nekaj zanimivih predavanj, ki
so izpostavila družbeni vidik informatizacije.
V uvodnem predavanju je Matija Kariž iz Gospodarske
zbornice Slovenije predstavil analizo slovenskega sek-
torja IKT. Dodana vrednost je več kot dvakrat višja od
povprečja v gospodarstvu, saj 1,6 odstotka delovne sile
ustvarja kar 4,6 odstotka prihodkov v celotnem gospodar-
stvu. Čeprav v zadnjem času nekoliko stagnira, je IKT še
vedno najpomembnejši in hitro rastoči sektor gospodar-
stva.
Zdravko Mlinar iz SAZU je opisal problematiko video-
nadzora v mestnih prostorih. Čeprav je z vidika varnosti
uvajanje videonadzora na vedno več mestih logična po-
sledica vedno večje ogroženosti, pa se je izkazalo, da
videonadzor ne more nadomestiti fizičnega varovanja,
lahko ga samo olajša. Osupljiv je podatek, da je povpre-
čni prebivalec Londona v enem dnevu “opazovan” skoraj
300-krat.