OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1

• konkretno opredeliti vlogo in pričakovane učinke

knjižnic v sistemu vseživljenjskega učenja;

• uporabiti tudi v knjižnicah metodologijo za zagotav-

ljanje kakovosti v javnem sektorju;

• podpreti inovacijske pobude knjižnic in njihove pro-

jekte učinkovitejše rabe informacijskih virov;

• zagotoviti ustreznejše financiranje, ki se bo bolj ozira-

lo na učinkovitost delovanja knjižnic.

Razvoj knjižnic kot sestavina reforme izobra-

ževanja

Premalo se poudarja, da imajo države, ki se najbolje odre-

žejo pri mednarodnih primerjavah znanja (PISA ipd.), od-

lično mrežo knjižnic. Knjižnice so nesporno pomemben

dejavnik izobraževalne uspešnosti. Ni treba ponavljati, da

je izobrazba ključna za enakopravnost ljudi.

V Veliki Britaniji so knjižnice preko projekta People’s

Network vgrajene v samo jedro vladne strategije prehoda

v informacijsko družbo. Mreža knjižnic je razglašena za

“nacionalno hrbtenico učenja”. Za pripravo knjižničarjev

na dodatne naloge v tej zvezi je vlada zagotovila 260

milijonov evrov. Konec leta 2002 so v knjižnicah že imeli

4.300 modernih “učnih centrov”.

Na Finskem imajo od leta 2003 akcijski načrt “Strategija

knjižnic 2010”, ki zajema izdatno dodatno usposobitev

knjižničarjev in najvišje standarde za uvedbo informacij-

sko komunikacijske tehnologije v knjižnično mrežo. Jas-

no je, da so ti ukrepi premišljeno integrirani v temeljno

razvojno strategijo države.

Lahko bi se ozrli še po drugih državah, a ugotovili bi

predvsem to, da se resnost razvojnega opiranja na znanje

povsod potrjuje s tem, ali znajo v teh državah v strategijo

integrirati izjemen potencial institucionalno razvejanega

in kadrovsko visoko ekipiranega knjižničarstva. Kjer se

izkaže, da so knjižnice pustili ob strani, je to neizpodbiten

dokaz, da o družbi znanja govorijo v prazno in zgolj iz

leporečja. Resnost potrjujejo:

• jasna in konkretna opredelitev nalog in odgovornosti

knjižnic v razvoju;

• zasidranost knjižnic v izobraževalnem sistemu;

• zakonska urejenost področja in zanesljivo financira-

nje;

• močna zainteresiranost vlade za učinke knjižnic;

• kooperativnost in mrežna povezanost knjižnic;

• kompetentna centralna točka za koordinacijo, načrto-

vanje in inoviranje knjižničarstva v državi.

Inovacijski dejavniki sodobnega knjižni~arstva

Strokovno podlago za prenovo nemškega knjižničarstva

predstavlja anketa, ki jo je opravil Institut für angewandte

Sozialwissenschaft

(www.bibliothek2007.de

), ter dodatne

študije o dobri praksi v petih izbranih državah (Velika

Britanija, Danska, Finska, Singapur, ZDA).

Osnovno spoznanje je, da je informacijska komunika-

cijska tehnologija do te mere spremenila “knjižničarsko

pokrajino”, da tradicionalne ureditve niso več učinkovite,

tudi če se sami knjižničarji še tako trudijo. Neizogibne so

radikalne inovacije tako glede povezav in koordinacije na

nacionalni ravni kot glede storitev na lokalni ravni. Nove

tehnološke podlage zahtevajo drugačne poslovne modele.

Neizogibna je konkurenca in učinkovito delovanje. Knjiž-

nice morajo same zbrati energijo za inovacije, čeprav je

potrebna tudi močna državna pomoč tistim, ki so si odlo-

čeni pomagati sami. Predvsem pa mora država poskrbeti,

da bodo knjižnice delovale kot smotrn sistem in kot vse-

prisotna mreža.

Optimiranje kakovosti z nacionalno koordina-

cijo

Nemčija bo zgradila večstopenjski koncept knjižničar-

stva, ki bo odstranil dosedanje delitve in “vrtičkarstvo”.

Obenem bo uveljavila obvezne oblike načrtnega in učin-

kovitega sodelovanja ter koordinacije. Dosedanje institu-

cije v tem pogledu niso bile uspešne, zato bodo ustanovili

“inovacijsko središče za knjižnice”, kakršno poznajo v

državah z najkakovostnejšim knjižničarstvom. Takšna

agencija mora upoštevati vse vrste knjižnic, zajemati

mora cel spekter servisov (še posebej nastajajočih inter-

netnih storitev), biti mora nepristranski svetovalec vlade,

zagotavljati mora strokovno utemeljene celovite razvojne

programe, podpirati mora najprodornejše inovacije v

knjižnicah, skrbeti mora za stalno evalvacijo rezultatov.

Agencija BEA – motor inoviranja knjižnic

Agencija BEA (BibliothekEntwicklungAgentur) sledi

trem ciljem:

• dosledna preobrazba knjižnic v instrumente nacional-

ne izobraževalne in informacijske politike;

• izboljšanje kakovosti knjižničarskih storitev po meri-

lih uporabnikov;

• optimiranje izrabe vseh razpoložljivih virov v knjižni-

cah z modernizacijo njihovega upravljanja ter povezo-

vanjem na nacionalni in mednarodni ravni.

BEA mora zagotavljati pretok znanja ne le med knjižnica-

mi, ampak tudi znotraj celotnega storitvenega sektorja, ki

je marsikje že močno prehitel knjižnično službo. Ponujala