OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

hitrejšo gospodarsko rast. Kot ključni dejavnik razvoja, ki

gospodarstvu omogoča doseganje večje produktivnosti in

učinkovitosti, pa so prepoznane informacijsko komunika-

cijske tehnologije (IKT).

Rudi Bric, predsednik Združenja za informatiko in tele-

komunikacije, nam je predstavil, kako je pripravljena

industrija, kakšni so njeni potenciali in kako gleda na

reforme, ki jih pripravlja vlada.

Dr. Rok Rupnik s Fakultete za računalništvo in infor-

matiko Univerze v Ljubljani je govoril o tem, kako je

univerza pripravljena na reforme in kako lahko prispeva

in pozitivno vpliva na reforme. Poudaril je, da je eden

ključnih izzivov izvedbe reform motivirati univerzo in

gospodarstvo za sodelovanje.

Andja Komšo (Hermes SoftLab) je govorila o učinkoviti

in cenejši državi (še do pred kratkim je bila zaposlena

v Statističnem uradu Republike Slovenije). Izpostavila

je predvsem tri področja: poenostavitev javnih naročil,

uvedba enotnega državnega portala ter transformacija

javne uprave, ker so njeni postopki preveč kompleksni,

dragi in dolgotrajni.

Marjan Turk iz Direktorata za informacijsko družbo na

Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je

govoril o razvoju informacijske družbe v Republiki Slo-

veniji. Izpostavil je predvsem pobudo i2010 – Evropska

informacijska družba za rast in zaposlovanje. Pobuda

i2010 spodbuja odprto in konkurenčno digitalno gospo-

darstvo in poudarja IKT kot gonilno silo vključevanja in

kakovosti življenja. Izpostavlja tri prednostne naloge za

evropsko informacijsko družbo: enotni evropski informa-

cijski prostor, povečanje inovacij in investicij v raziskave

IKT ter boljše javne storitve in kakovost življenja.

RAZSTAVNI PROSTOR

Na razstavnem prostoru smo obiskali stojnico podjetja

Leoss, ki na našem trgu ponuja strojno in programsko

opremo za identifikacijo RFID in tiskanje. Hkrati je to

podjetje zastopnik za tiskalnike podjetja Zebra. Ker te

tiskalnike uporabljajo tudi v naših knjižnicah, smo se

pogovarjali o možnostih uporabe RFID v knjižnici. Gre

zlasti za čitalnike RFID in tiskalnike, ki poleg tiskanja

nalepke omogočajo tudi programiranje čipa RFID. Dobili

smo tudi nekaj promocijskega gradiva.

V okviru predstavitev s posterji so zadnji dan posvetova-

nja trije predstavniki NUK-a mag. Zoran Krstulović, Mat-

jaž Kragelj in Tine Musek na razstavnem prostoru pred-

stavljali Digitalno knjižnico Slovenije –

dLib.si

(dostopno

na spletnem naslovu

www.dlib.si)

. Mag. Krstulović je

vodja projekta

dLib.si

, Matjaž Kragelj in Tine Musek pa

skrbita za tehnično izvedbo. Digitalna knjižnica Sloveni-

je je spletni portal za dostop do digitaliziranega znanja in

kulturnih zakladov. Ponuja prosto iskanje po virih in do-

stop do digitalnih vsebin – revij, knjig, rokopisov, zemlje-

vidov, fotografij, glasbe in priročnikov. Dostop do zbirke

je brezplačen.

Bojana Lešnik, Tanja Turšek, Matjaž Cigrovski