60 / 70
56
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
večkratno uporabo, medsebojno sodelovanje in podporo
standardom (XML, SOAP ...), prilagodljivost spremem-
bam ter manjše stroške razvoja. Predlagal je še, da naj se
SOA uvaja postopoma, poslovni procesi naj se natančno
identificirajo in razgradijo na podprocese, definirajo naj
se vsi gradniki, ki bodo vključeni v poslovni proces, mo-
del poslovnega procesa, izjeme, uporabniški vmesnik itd.
Zanimiv je bil tudi prispevek Žige Jakhela iz podjetja
RRC Računalniške storitve, ki je govoril o tem, kako
povezati obstoječe (angl.
legacy
) sisteme z novimi siste-
mi. Predlagal je postopek postopnega prehoda s starih
sistemov, kjer obstoječ sistem razbijemo na segmente,
nekatere zamenjamo, drugim pa dodamo komunikacijski
vmesnik, ki prevzame SOA.
Metodologije in pristopi k razvoju in upravlja-
nju IR
Predstavljeni so bili prispevki s področja informacijske
varnosti ter metodologije in pristopi pri razvoju informa-
cijskih rešitev (IR). Seznanjeni smo bili s standardi, smer-
nicami in priporočili, ki urejajo področje informacijske
varnosti. Teh standardov je izredno veliko, zato se običaj-
no pojavlja vprašanje, katerega od standardov uporabiti in
kdaj. Podrobneje je bil predstavljen mednarodno uveljav-
ljen standard BS 7799, ki velja na področju informacijske
varnosti za enega od najbolj celovitih in tudi najbolj raz-
širjenih. Sestavljen je iz treh delov, od katerih prvi del ob-
sega priporočila in obsežen nabor nadzorstev, ki predstav-
ljajo najboljšo prakso na področju informacijske varnosti.
Drugi del standarda predstavlja zbirko lastnosti, ki naj bi
jih sistem za upravljanje informacijske varnosti (SUIV)
v neki organizaciji imel, tretji del standarda pa vključuje
smernice za upravljanje varnostnih tveganj. Standarde sta
predstavljali Lucija Zupan iz podjetja Hermes SoftLab
in Alenka Brezavšček s Fakultete za organizacijske vede
Univerze v Mariboru.
Andrej Rakar iz podjetja Astec je predstavil, kako lahko
učinkovito upravljamo varnostno tveganje, metodologijo
načrtovanja in razvoja proizvodnih informacijskih siste-
mov (IS) pa je predstavil Primož Rojec iz podjetja Inea.
OKROGLE MIZE
CIO in poslovni procesi
Panelisti so bili vodje služb za informatiko iz Abanke
Vipa, Zavarovalnice Triglav, Iskratela, Mobitela, Mure in
Sportine Bled. V razpravi so bila izpostavljena naslednja
področja:
• strateška usmeritev službe za informatiko (nizki stro-
ški, visoka dodana vrednost, kakovostna storitev, pre-
nova procesov),
• zunanje izvajanje informatike (angl. outsourcing),
• prenova procesov,
• standardizacija procesov IT in sistemov kakovosti
informatike (COBIT, ITIL),
• položaj in vloga direktorja ali vodje informatike (CIO)
v podjetju (član uprave, tehnolog (IT), zadolžen za IT,
organizacijo in procese),
• znanja in veščine, ki jih potrebuje uspešen CIO,
• lastništvo procesov in odgovornost za obvladovanje
poslovnih procesov podjetja,
• vloga službe za informatiko pri prenovi poslovnih
procesov podjetja,
• pomen celovitih rešitev (ERP) pri prenovi procesov
ter vloga službe za informatiko pri izbiri in uvajanju
ERP.
Storitvene arhitekture
Osrednja tema okrogle mize je bila storitvena arhitektura
SOA in njena uporaba v Sloveniji. Okroglo mizo je vodil
Matjaž B. Jurič s Fakultete za elektrotehniko, računal-
ništvo in informatiko Maribor, na okrogli mizi pa so so-
delovali še Tomaž Gornik (Marand), Tomaž Domanjko
(SRC.SI), Tomaž Poštuvan (Oracle Software), Rok Palčič
(Microsoft), Luka Terbuc (Telekom Slovenije), Dušan
Krovinovič (Zavarovalnica Triglav) in Rok Intihar (Her-
mes Softlab). Na začetku je vodja okrogle mize na kratko
predstavil arhitekturo SOA in zastavil debato. Razprava
je potekala o prednostih in slabostih storitvenih arhitek-
tur, kot jih vidijo vodje razvoja, vodje informacijskih od-
delkov in ljudje iz akademske sfere. Prednost je predvsem
v veliki fleksibilnosti in enostavnosti nadgradnje (npr.
dodajanje novih predpisov, ki spremenijo poslovni pro-
ces). Vsi panelisti so izpostavili pomembnost sodelovanja
IT oddelka z upravo. Sponzor projekta mora biti najvišje
vodstvo. Ključni problem pri uveljavljanju arhitekure je
pomanjkanje znanja. Predvsem ni dobre prakse, pa tudi
promovirati je ne znamo. Razvila se je živahna polemika
med panelisti in nekaterimi drugimi udeleženci okrogle
mize o obsegu SOA in njeni implementaciji. Največja
dilema, ki je na tej okrogli mizi niso razrešili je, ali je sto-
ritvena arhitektura lahko neodvisna od posameznih njenih
izvedb, saj s tem, ko izberemo tehnologijo, določimo tudi
vrste in oblike izvedbe. Nekateri panelisti so predstavili
še svoje projekte in potrebni čas za razvoj: Gama System
10 do 50 ljudi eno leto in pol, Telekom 60 ljudi eno leto
in Hermes Sotflab 58 ljudi leto in pol na velikem medna-
rodnem projektu.
Informatika in reforme
Osnova za razpravo na okrogli mizi je bila lani sprejeta
Strategija razvoja Slovenije, ki je kot prvo razvojno prio-
riteto v Sloveniji postavila konkurenčno gospodarstvo in