62 / 70
58
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Fondacija založbe Bertelsmann je podprla Zvezo nemških
bibliotekarskih društev pri pripravi in izidu študije Knjiž-
nice 2007 – Strateški koncept nemškega knjižničarstva
(Bibliothek 2007 – Strategiekonzept, Verlag Bertelsmann
Stiftung, 2004, Gütersloh;
www.bibliothek2007.de), ki so
jo izpeljali Gabriele Berger, Albert Bilo, Birgit Dankert,
Christof Eichert, Arend Fleming, Anja Friese, Christien
Hasiewicz, Barbara Lison, Elisabeth Niggemann, Hans-
Joachim Waetjen, Bettina Widau ob organizacijski pod-
pori Booz Allen & Hamilton. Študijo predstavljamo kot
dobrodošel vzorec tudi za slovenske razmere, saj smo
trdno prepričani, da so za razvoj knjižnic odločilni le
predpisi, pogrešamo pa dolgoročne strateške opredelitve
razvoja.
Izhodišče študije je opredelitev Nemčije kot družbe
znanja. To je vse prej kot samoumevna stvar, čeprav ve-
čina nikoli natančno ne pomisli, kaj dejansko to pomeni.
Znanje živi skozi informacije in njihovo izmenjavo.
Knjižnice tako rekoč od človekovega rojstva podpirajo
nastajanje, organizacijo, uporabo in upravljanje znanja.
Vsakomur od nas so ob strani pri spoprijemanju z dvema
skrajnostima: pomanjkanjem in preobilico informacij.
Ni treba strašiti z internetom in Googlom, dovolj je že
ugotovitev, da Nemčija še nikoli v zgodovini ni izdala po
80.000 naslovov knjig, kot se dogaja zadnja leta. Raz-
vojno najuspešnejše države (Danska, Velika Britanija,
Finska, ZDA) so znale knjižnice vgraditi v vse bistvene
procese družbe. Nemčija ne bo mogla uspešno tekmovati
z njimi, če ne bo znala izrabiti potenciala svojih knjižnic.
V tem trenutku:
• nima strateške vizije o vlogi knjižnic v reformi izob-
raževalnega sistema;
• nima usklajene inovacijske in razvojne politike za
knjižnice;
• zmanjšuje sredstva za nujni razvoj javnega knjižničar-
stva.
Zveza bibliotekarskih društev predlaga ustanovitev agen-
cije BEA (BibliotheksEntwicklungsAgentur), ki bo sku-
šala preseči deželno razdrobljenost države.
Cilji {tudije
Biliothek 2007
Glavni namen je sprožiti nacionalno razpravo na ravni politi-
ke, gospodarstva in javnosti o tem, kaj vse bi knjižnice zmo-
gle, če ne bi bile odrinjene od načrtovanja razvoja. Izhodišče
razprave je pravica ljudi, da imajo dostop do informacij in
virov znanja, kar je razlog nastanka in obstoja javnega knjiž-
ničnega sistema. V tem pogledu se funkcije knjižnic neloč-
ljivo prepletajo s funkcijami šol in popolnoma nerazumljivo
je, da se danes na veliko govori o reformi izobraževalnega
sistema, ne da bi se knjižnice sploh omenilo.
Politi~ni in družbeni pomen knjižnic
Nemške knjižnice so sestavni del mednarodne mreže
informacijske oskrbe. Informacijska učinkovitost je ključ-
ni dejavnik globalne konkurenčnosti. Največje družbeno
bogastvo je znanje ljudi, zato je investicija v knjižničar-
stvo naložba v lastno perspektivo države.
Poleg bralne kompetence je danes tudi medijska kom-
petenca bistvena kvalifikacija za uspešno delovanje.
Knjižnice znajo na teh področjih delovati učinkovito in
dolgoročno. Ne podpirajo zgolj šolskega izobraževanja,
ampak tudi bistveno širše in pomembnejše vseživljenjsko
izobraževanje. Pri tem je vse bolj, dobesedno iz minute
v minuto, pomemben internet in knjižnice so nepogreš-
ljive pri premagovanju digitalnega razkoraka, kar postaja
bistveno tudi z vidika sodelovanja pri demokratičnem
odločanju.
Knjižnice kot kulturne ustanove posredujejo ljudem knji-
ževnost, likovno umetnost in glasbo.
Potrebne reforme nem{kega knjižni~arstva
Nemške knjižnice zaostajajo za najrazvitejšimi knjižnič-
nimi sistemi glede na strukturo, financiranje in upravlja-
nje. To je še posebej očitno pri šolskih in visokošolskih
knjižnicah. V tem pogledu manjka premišljena nacional-
na vizija, ki je ni tudi zato, ker ni opredeljen njen nosilec.
Pomanjkljivi so pravni okviri in ni jasnih standardov ka-
kovosti knjižnične dejavnosti. Zato je treba:
Bibliothek 2007
STRATEGIEKONZEPT