OZ 2006/4

33 / 136

M
151 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 4
Zaklju~ek
Visokošolske knjižnice v okviru UL so še vedno orga-
nizirane precej decentralizirano. Običajno se kot vzrok
navaja velikost UL in število njenih članic. Vendar je
k decentralizaciji veliko prispeval tudi dosedanji model
(decentralizirane) univerze, ki je bil značilen tudi za dru-
ge univerze v bivši Jugoslaviji. Urejanje vprašanj knjižnic
na članicah univerze, kot so prostori, opremljenost z raču-
nalniki in drugimi pripomočki ter nabava študijske litera-
ture je po naših izkušnjah celo uspešnejše kot bolonjsko
posodabljanje študijskih programov. Manj so članice
univerze uspešne pri zagotavljanju ustreznega števila
delavcev v knjižnicah, so pa precejšnje razlike med njimi.
Članice v zadnjih letih v svojih letnih samoevalvacijskih
poročilih doslej niso velikokrat omenjale vloge Univer-
ze pri urejanju (skupnih) vprašanj knjižnic in študijske
literature. Pohvalile pa so dostop do elektronskih revij,
za kar se je oblikoval poseben konzorcij, in tudi domačo
stran
Tezo o decentralizaciji potrjuje podatek, da članice v
poročilih niso omenjale Narodne in univerzitetne knjiž-
nice (NUK) in njenih prostorskih zadreg (NUK2). Redko
omenjajo tudi Centralno tehnično knjižnico (CTK).
NUK in CTK sta postali v zadnjih letih pridruženi čla-
nici UL. Njihovo sodelovanje s knjižnicami fakultet se v
določeni meri usklajuje v organih Senata UL.
Na domači strani , na kateri dnevno
dodajamo novosti o visokem šolstvu iz dnevnega tiska in
drugih virov, imamo posebno poglavje knjižnice / libraries.
Od maja 2002 do novembra 2006 se je nabralo 120 prispev-
kov. Več kot polovica prispevkov je o Narodni in univerzitet-
ni knjižnici (NUK) v Ljubljani, zlasti o gradnji NUK2.
Morebitno izboljšanje pogojev za knjižnično dejavnost v
novem načinu financiranja visokega šolstva, v katerem naj
bi imela večjo vlogo Univerza, bo treba oceniti posebej. Za
celovitejšo oceno velja upoštevati tudi smernice bolonjske
prenove visokega šolstva, v katerih je poudarek na aktivnem
študiju, za kar so pomembne tudi knjižnice. Precejšen korak
naprej so jasne usmeritve in naloge ter kazalci, zapisani v
strategiji UL za področje informacijskih virov in študijskega
gradiva. Gre predvsem za smotrno integracijo članic in
njihovih enot, tudi knjižnic, vključno z NUK in CTK, ne pa
za “ukinjanje” decentralizacije. Eden od uspešnih načinov
je povezovanje v “virtualno” knjižnico. Zunanji izraz tega
je viden tudi na domači strani UL
Kot smo videli, se na ravni Univerze v zadnjih letih stvari
začenjajo premikati. Morda k temu prispevajo tudi vsa-
koletna samoevalvacijska poročila članic in UL. Vendar
je še veliko ovir, povezanih z razpršenim modelom uni-
verze in visokošolskih knjižnic ter tudi odločanjem na
ravni države. To se odraža tudi pri odločanju o denarju
(npr. za investicije v opremo in prostore).
Za spremljanje uresničevanja strateških ciljev UL bomo
tudi v prihodnje v samoevalvacijskih poročilih analizira-
li vprašanja dostopnosti literature, potrebne za študij in
za raziskovanje, in delovanje knjižnic kot enot univerze,
tudi NUK in CTK. Ne nazadnje bo tako dobil zasluženo
priznanje prispevek knjižnic in bibliotekarjev h kakovosti
študija, raziskovanja in strokovnega dela UL. Redno izva-
janje samoevalvacij in zunanjih evalvacij je lahko dobra
opora pri identifikaciji problemov in odločanju o rešitvah
ter uvajanju in spremljanju potrebnih novosti.
Opombe
1 Dodajmo, da je bilo pred leti, ko sem pisal podoben prispevek
(Mihevc, 2002), stanje na spletni strani UL drugačno.
Reference
[1] Dolence, M. G., Norris, D. M. (1995). Transforming Higher
Education: AVision for Learning in the 21st Century Society for
College and University Planning, Herndon, USA. Dostopno na
spletnem naslovu http://
[2] Institucionalna revizija Univerze v Ljubljani. Poročilo revizijske
skupine CRE. Evropska rektorska konferenca (CRE), 1996 (prevod).
[3] Kazalci za spremljanje kakovosti (2006), UL, Senat UL.
[4] Mihevc, B., Marentič Požarnik, B. (2000). Kako zagotoviti kako-
vost v razvoju visokega šolstva. Ekspertiza. Slovensko društvo za
visokošolsko didaktiko, Ljubljana ).
[5] Mihevc, B. (2002). Ocena stanja knjižnic v samoevalvacijskih
poročilih UL. V: 2. posvetovanje visokošolskih knjižnic: Razvoj
visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja, 28.–29. 5. 20-
02. Dostopno na spletnem naslovu
Publikacije/2002/Posvet2002-Zbornik.pdf.
[6] Mihevc, B. (2006). Skrb za kakovost Univerze v Ljubljani…
2000 … 2001 … 2002 … 2003 … 2004 … (samoevalvacije,
priporočila, izboljšave), dec. 2006. (Objavljeno tudi na: www.
).
[7] Poročila članic Univerze v Ljubljani (UL) in članic o samoevalva-
ciji kakovosti za leta 2000–2005. Dostopno na spletnem naslovu
[8] Strategija Univerze v Ljubljani 2006–2009. UL, Ljubljana, 2006.
[9] Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European
Higher Education Area, ENQA, feb. 2005.
[10] Zadeva: Poročilo o kakovosti za leto 2006 (dopis UL članicam
UL z dne 21. 4. 2006).
[11] Zunanja evalvacija Zveze evropskih univerz (EUA) Univerze v
Ljubljani v št. l. 2006/2007, Pripravil B.Mihevc, 9. 11. 2006.