OZ 2006/1-2

29 / 70

M
T
25 ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
za to znanstveno delo indeksirali. Pod bibliografskim
opisom zadetka se pojavijo povezave, ki predstavljajo do-
datne možnosti za znanstveno delo. Uporabnik tako lahko
izvede iskanje po centralnem iskalniku Google (povezava
Web Search), v centralni iskalnik se prenese avtor in na-
slov znanstvenega dela, možno je izvoziti bibliografske
podatke v enega izmed programov za urejanje referenc
(BibTex, EndNote, RefWorks ali RefMan). Servis Goo-
gle Scholar pa ima tudi povezavo do zunanjih servisov,
ki lahko uporabniku ponudijo kakšno storitev v zvezi z
izbranim znanstvenim delom. Tako je mogoče izvesti
naročilo članka v servisu BL Direct
ali pa izvesti iskanje znanstvenega dela v enem izmed
bibliografskih servisov, ki so povezani s servisom Google
Scholar. Te si uporabnik lahko nastavi v nastavitvah “Pre-
ferences” )
v okviru povezave “Library Links”. Uporabnik lahko
izbere do tri zunanje bibliografske servise (ali knjižnice).
POVEZAVA MED GOOGLE SCHOLAR IN
BAZO PODATKOV
Od 19. 4. 2006 lahko med povezavami do bibliografskih
servisov oziroma baz podatkov najdemo tudi povezavo do
baze podatkov . Pri Google Scholarju vključijo
avtomatsko možnost Find in uporabnikom iz
Slovenije na osnovi prepoznavanja njihovih IP-številk.
Uporabniki, ki niso iz Slovenije, si morajo to možnost
vključiti v nastavitvah (možnost Find in se pod
zadetkom, ki predstavlja neko znanstveno delo, pojavi,
kadar je delo možno najti v vzajemni bazi podatkov CO-
). Po aktiviranju te povezave se izvede priključitev
v programsko opremo COBISS/OPAC, ki nam izpiše
zadetek iz vzajemne baze podatkov Tu lahko
uporabniki vidijo zalogo po knjižnicah, vključenih v si-
stem .
Povezavo je bilo mogoče vzpostaviti v neposrednem do-
govoru med Googlom in Izumom. Google predpisuje po-
stopek, po katerem je treba pripraviti zapise za vključitev
v njihov servis. Obstajata dve možnosti: po prvi se baza
podatkov izvozi v zapis XML, ki pa je nestandarden in je
tak izvoz lahko namenjen le za povezovanje s servisom
Google Scholar, druga možnost pa je izvoz zapisov po
standardu MARCXML
marcxml/). Mi smo se odločili za drugo možnost, ker smo
lahko uporabili že obstoječe pretvornike, ki smo jih z ne-
katerimi odprtokodnimi komponentami izdelali v Izumu
za druge potrebe. 2 Pred izvozom zapisov v MARCXML
smo zapise iz tudi prečistili, tako da smo
servisu Google Scholar omogočili dostop samo do tistih
podatkov, ki jih ta servis potrebuje; to so naslov, avtor,
izdajatelj, kraj izdaje, datum izdaje, številka ISBN/ISSN.
Izvožene zapise smo namestili na poseben direktorij na
enem izmed naših strežnikov, ki je dostopen preko sple-
ta, vendar smo dostop omogočili le IP-naslovom, ki so
nam jih poslali iz Googla. Google nato enkrat mesečno
te zapise s svojo programsko opremo prebere in indekse
osveži.
ZAKLJU^EK
Servis Google Scholar je strokovna javnost sprejela z
dokajšno zadržanostjo. Razlog je verjetno ta, da so pri
Googlu glede virov, ki so vključeni v servis, nejasni. V
navodilih nikjer ne bomo zasledili natančnega seznama
virov. Po drugi strani pa je servis za končnega uporabnika
zastonj, lahko dostopen in hiter. Vsekakor gre za zanimiv
servis, ki je že dobil konkurenco pri Microsoftu (http://
).
Uporabnikom servisa Google Scholar iz Slovenije smo z
opisano povezavo do zapisov v bazi podatkov
omogočili lociranje znanstvenega dela v knjižnicah v
sistemu .
Opombe
1. Dean Giustini and Eugene Barsky, A look at Google Scholar,
PubMed, and Scirus:comparisons and recommendations, JCHLA /
JABSC 26: 85–89 (2005). Dostopno na: .
2. Andrej Krajnc, Gordana Budimir, Robert Vehovec, Luka Štok,
Izkušnje z uporabo odprte kode pri razvoju programske opreme
COBISS. Objektna tehnologija v Sloveniji (OTS 2003).
Spletne povezave
1
2
research.html
3
4
5
6
7