OZ 2006/1-2

ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2

Knjižnica kapucinskega samostana Škofja Loka

obse-

ga 20.000 enot gradiva, od tega 15.000 izpred leta 1800.

Pogoji hranjenja so danes dobri. Evidence o gradivu so

klasične in zajemajo več katalogov, med njimi katalog

ukinjene kapucinske knjižnice Kranj, listkovni katalog

gradiva izpred leta 1800, sedaj pa nastaja računalniški

katalog v sistemu COBISS.

Knjižnica kapucinskega samostana Maribor

obsega

okoli 1.000 enot gradiva, od tega 110 izpred leta 1800.

Pogoji hranjenja so zadovoljivi. Evidenca obstaja le za

110 enot starega gradiva.

Knjižnica kapucinskega samostana Celje

obsega 7.000

enot gradiva, od tega 5.000 enot izpred leta 1800. Pogoji

hranjenja so zasilni in začasni do ureditve nove knjižnice.

Obstaja prepis inventarja za obdobje 1918–1941, drugih

evidenc pa ni.

Knjižnica kolegiatnega kapitlja Novo mesto

obsega

5.000 enot gradiva, od tega 1.000 enot izpred leta 1800.

Pogoji hranjenja so dobri. Evidence obsegajo listkovni

katalog, urejen po abecedi in z oznako strokovne skupine,

vendar ni ažuren in zajema tudi gradivo, ki ga v knjižnici

ni več. Posebnost je homeopatska zbirka.

Semeniška knjižnica

obsega v svojem starem delu 7.000

enot gradiva, večina je izpred leta 1800. Pogoji hranjenja

so odlični. Evidence obsegajo Thallmeinerjev abecedni in

stvarni katalog iz srede 18. st., Werthov abecedni katalog

iz leta 1770, Volčev abecedni katalog iz leta 1840. Kata-

log v knjižni obliki vsebuje še danes veljavne signature

in je v uporabi. Novejši del knjižnice, ki obsega 40.000

enot, ima abecedni katalog v listkovni obliki. Knjižnica

se je že vključila v sistem COBISS.

Če povzamemo številke, je v navedenih knjižnicah

304.800 enot gradiva, od tega 133.010 izpred leta 1800.

Gre za izjemno bogastvo, a tudi za velik strokovni zalo-

gaj, o čemer se je treba zelo natančno dogovoriti.

Dr. Metod Benedik: Stali{~e Slovenske

kofov-

ske konference o vklju~itvi cerkvenih knjižnic z

redkimi knjigami v sistem COBISS

Vrsta cerkvenih ustanov na Slovenskem je skozi dolga

stoletja zbirala, ohranjala in z lastnim delom bogatila

knjižno gradivo, ki danes predstavlja neprecenljivo boga-

stvo duhovne in kulturne dediščine slovenskega naroda.

Gre za škofijske in samostanske knjižnice, ki so se kljub

številnim zunanjim posegom v celoti ali vsaj delno ohra-

nile. V teh knjižnicah so ohranjene inkunabule, knjige

starih avtorjev, slovenskih protestantskih in katoliških

piscev in knjige novejše literature, ki je od 19. stoletja

naprej vse številčnejša. Ob teh dejstvih se predvsem v za-

dnjem času vse bolj kaže potreba, da bi to bogato dedišči-

no temeljiteje spoznali, jo ustrezno ohranjali in primerno

predstavili domači in tuji javnosti.

Pred leti je IZUM na pobudo nadškofa msgr. Alojza Ura-

na in s soglasjem Ministrstva za kulturo začel snovati

projekt vključevanja cerkvenih knjižnic z redkimi starimi

knjigami v sistem COBISS. V okviru poskusnega pristo-

pa se je nabralo kar nekaj dragocenih izkušenj, predvsem

pa se je pokazalo, da bi se po uspešno izvedenem projek-

tu Slovenija lahko predstavljala svetu z bogatim katalo-

gom spomeniško pomembnih knjig.

Doslej so se v sistem COBISS vključile: knjižnica Teolo-

ške fakultete v Ljubljani in v Mariboru, škofijska knjižni-

ca Ljubljana, semeniška knjižnica Ljubljana, minoritska

knjižnica na Ptuju

kapucinska knjižnica v Škofji Loki in

knjižnica karmeličank v Sori.

Slovenski škofje načelno podpirajo začeti projekt. Seveda pa

obstaja kar nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo za uspešno iz-

vedbo oziroma nadaljevanje projekta treba ustrezno rešiti:

• Kakšno je dejansko stanje v knjižnicah? Kako so knji-

ge zavarovane pred raznimi škodljivimi vplivi (vlaga,

insekti, množični obiski itd.)?

• Ali so vse knjižnice, ki naj bi glede na svoje knjiž-

no gradivo sodelovale v projektu, (v zadostni meri)

seznanjene z zasnovo projekta, načinom dela in za-

stavljenimi cilji, vključno s spoznanji, kaj bo projekt

prinesel knjižnicam, kaj kulturni javnosti in kaj državi

Sloveniji?

• Na kakšen način ustrezno izobraziti zadostno število

osebja za delo v knjižnicah? Doslej so licenco za delo

v sistemu COBISS pridobili knjižničarji in knjižni-

čarke v knjižnicah teološke fakultete v Ljubljani in

Mariboru, knjižničarka kapucinske knjižnice v Škofji

Loki in knjižničarka semeniške knjižnice v Ljubljani.

Iz katerih virov naj se knjižnično osebje financira ter

kakšna izobrazba je sploh potrebna, saj je zgolj knjiž-

ničarsko znanje premalo?

• Kaj s svoje strani zagotavlja IZUM? Izobraževanje

osebja, računalniška oprema, programi, vzdrževanje,

medmrežne povezave itd.?

• Kakšne pogoje postavlja IZUM knjižnicam bodisi za

sodelovanje v projektu bodisi za uporabo dosežkov

tega projekta?

V tem projektu torej slovenski škofje vidijo zelo koristno

delo, po katerem bi se slovenski narod sam bolj zavedal

svojega duhovnega in kulturnega bogastva in s katerim bi

se lahko dobro predstavil tudi širšemu svetu. Začetek je

spodbuden in upati je, da bo ob ustrezni rešitvi posamez-

nih vprašanj projekt tudi dosegel svoj namen.