31 / 70
M
T
27
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
smo bili deležni podrobnih razlag predstojnika p. Metoda
Benedika in še posebej knjižničarke gospe Marte Gartner.
V knjižnici frančiškanov na Kostanjevici nad Novo Gorico
imajo zaposleno knjižničarko Mirjam Brencelj, do nje pa nas
je pospremil predstojnik p. David Štrumf. Živa enciklopedija
med enciklopedijami knjižnice kapucinskega samostana
Vipavski Križ je nedvomno p. Andrej Božič. Popotovali smo
tudi v Koper, kjer p. Evgen Ketiš stare zapore spet spreminja
v samostan in najbolj hiti z ureditvijo prostorov za knjige, ki
so sedaj zložene po kupih. V starodavni Stični smo si lahko
knjižnico ogledali v spremstvu p. Branka Petauerja. Ureditev
novomeške frančiškanske knjižnice nam je podrobno ob-
razložil p. Felicijan Pevec. In v kartuziji Pleterje nas je vodil
p. Janez Hollenstein. Vsem se zahvaljujemo za prijaznost in
naklonjenost, ki nam bo potrebna tudi v prihodnje.
Mag. Stanislav Bahor: Najpomembnej{e slo-
venske cerkvene knjižnice
Moj prispevek obravnava naslednje sklope:
• samostanske in druge cerkvene knjižnice z gradivom,
ki je nastalo pred letom 1800 in predstavlja kulturno
dediščino;
• normativno ureditev za kulturno dediščino, vključno s
starimi knjigami;
• predstavitev izbranih knjižnic glede na obseg gradiva,
evidence, pogoje hranjenja, razpoložljivost informa-
cijske tehnologije ipd;
• predloge za delo v prihodnje.
Segment knjižničnega gradiva, ki predstavlja kulturno
dediščino ali kulturni spomenik, urejajo naslednje zakon-
ske osnove:
• Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1),
• Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD),
• Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (ZAGA).
Najširše o tem govori ZKnj-1, ki v 5. členu pravi: “Knjiž-
nično gradivo, ki ima lastnosti kulturnega spomenika v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, je
kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka
razglasitve. Ne glede na to se s tem zakonom razglasi za
kulturni spomenik naslednje knjižnično gradivo:
• kodeksi, listine in drugo rokopisno gradivo ter knjiž-
no, kartografsko, notno ipd. gradivo, nastalo pred
letom 1800;
• arhivski izvodi vseh publikacij, ki imajo značaj slove-
nike iz prve alineje 33. člena tega zakona ali pa so kot
taki določeni s predpisi o obveznem izvodu.”
ZVKD v 6. členu posebej navaja: “Knjižnično gradivo, ki
po strokovnih merilih in mednarodnih priporočilih pred-
stavlja knjižno dediščino, in arhivsko gradivo sta spome-
nik v skladu s posebnim zakonom.”
Najbolj natančen je Pravilnik o določitvi zvrsti predmetov
kulturne dediščine, ki za kulturno dediščino šteje nasled-
nje knjižnično gradivo:
• inkunabule in rokopise, vključno z zemljevidi in parti-
turami, posamezno ali v zbirki, ki so starejši od 50 let;
• knjige, posamično ali v zbirki, starejše od 100 let;
• tiskane zemljevide, kartografsko gradivo, posamezno
ali v zbirki, starejše od 50 let;
• originalne grafike, tiske, sitotiske, litografije, original-
ne grafične plošče, plakate, lepake, letake, razgledni-
ce, vrednostne papirje, starejše od 50 let;
• fotografije, filme in njihove negative ter originalne
zapise zvoka, starejše od 50 let;
• dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti zasebnega
arhivskega gradiva, katere koli vrste in na katerem
koli nosilcu, starejše od 50 let.”
Z razglasom iz leta 1951 (Ur. l. LRS, št. 12/51) so bile za
kulturne spomenike razglašene naslednje knjižnice:
• Frančiškanska knjižnica v Ljubljani
• Frančiškanska knjižnica v Kamniku
• Frančiškanska knjižnica v Novem mestu
• Kapucinska knjižnica v Krškem
• Kapucinska knjižnica v Škofji Loki
• Kartuzijanska knjižnica v Pleterjah
• Semeniška knjižnica v Ljubljani
• Škofijska knjižnica v Ljubljani
• Minoritska knjižnica na Ptuju
• Knjižnica Petra Pavla Glavarja v Komendi
• Knjižnica Ivana Hribarja v Ljubljani
• Knjižnica dr. Ivana Vidica v Kamniku
V naš izbor na podlagi kriterija obsežnosti fonda izpred
leta 1800 smo uvrstili 21 samostanskih in drugih cerkve-
nih knjižnic z ohranjenimi obsežnejšimi fondi, ki so kul-
turna dediščina ali kulturni spomenik. Mednje sodijo:
• 1 knjižnica cisterijanskega reda
• 1 knjižnica kartuzijanskega reda
• 9 knjižnic frančiškanskega reda
• 5 knjižnic kapucinskega reda
• 2 knjižnici minoritskega reda
• knjižnica kolegiatnega kapitlja
• Knjižnica Petra Pavla Glavarja
• semeniška knjižnica.
Na seznamu ni obeh teoloških knjižnic, ker sta pač že
vključeni v sistem COBISS.