23 / 70
M
19
ORGANIZACIJA ZNANJA 2006, LETN. 11, ZV. 1–2
Izvle~ek
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Pred-
stavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme
na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo
digiteke.
Klju~ne besede
digitalna knjižnica, digiteka, programska oprema, funkcionalne in nefunkcionalne zahteve
Abstract
This article pleads for the term “digitheca” to be used instead of the less suitable term “digital li-
brary”. It introduces functional and non-functional requirements for the assessment and selection of
software in the global software market, which supports the creation, maintenance and preservation
of a “digitheca”.
Keywords
digital library, “digitheca”, software, functional and non-functional requirements
• raziskovalno orientirane definicije,
• praktično orientirane definicije.
Te definicije je analizirala glede na možnost njihove upo-
rabe za množico tistih obstoječih elektronskih baz poda-
tkov polnih besedil, slik, zvočnih posnetkov ali njihovih
kombinacij, ki jim danes rečemo “digitalna knjižnica”.
Po raziskovalno orientiranih definicijah National Scien-
ce Foundation v ZDA, DLI 1 in DLI 2, računalniških in
informacijskih znanstvenikov in raziskovalno orientira-
nih knjižničarjev je “digitalna knjižnica” računalniška
tehnologija in programska oprema za kreiranje, iskanje,
uporabo, prezervacijo in oddajanje informacijskih vsebin
v digitalni obliki, ki se organizirajo za različne skupnosti
uporabnikov. Poudarek je na “digitalnih zbirkah”.
Po praktično orientiranih definicijah predvsem Digital
Libraries Federation (DLF) je “digitalna knjižnica” insti-
tucija ali organizacija, ki zagotavlja informacijske servise
v digitalni obliki. Poudarek je na instituciji glede na vrsto
vsebin, ki jih zbira.
Pri prvi definiciji prihaja do izraza interes poklicnih sku-
pin, ki se ukvarjajo z raziskovalno razvojnim delom na
področju računalniških in informacijskih ved. Te skupine
Tvrtko M. Šercar
Institut informacijskih
znanosti, Maribor
Kontaktni naslov:
tvrtko.sercar
@ izum.siDIGITEKA – PRISPEVEK K RAZPRAVI O “DIGITALNI
KNJIŽNICI”
UVOD
Porast zanimanja knjižničarske ter širše informacijske
skupnosti in uporabnikov za “digitalne knjižnice” sov-
pada s pojavom interneta okrog leta 1990 in še posebej
razvoja svetovnega spleta okrog leta 1995 kot novega
dostopa do internetnih vsebin.
Od tedaj se je pojavilo veliko najrazličnejših definicij
“digitalne knjižnice”.
Po Saračeviću (1999) so digitalne knjižnice nedvomno
tehnološka inovacija, ki je podobno kot Guttenbergov
izum tiska veliko več kot samo tehnologija. Vendar bi
digitalne knjižnice mogle imeti daljnosežnejši učinek na
tradicionalne fizične knjižnice kot Guttenbergov izum.
Skupnosti, ki se aktivno ukvarjajo z digitalnimi knjižni-
cami, jih obravnavajo z različnih zornih kotov. Računal-
niški znanstveniki se ukvarjajo z raziskavami in razvojem
tehnologije za digitalne knjižnice, praktični bibliotekarji
z razvojem digitalnih knjižnic kot institucij, znanstveniki
na področju knjižničarstva in informacijske znanosti pa s
premišljevanjem o temeljnih konceptih.
Borgmanova (1999) je definicije porazdelila v dve glavni
skupini: