OZ 2012/1

12 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 manjšimi katalogizacijskimi napakami, kasneje pa so vse vrste napak izenačili. Napačna uporaba malih in velikih začetnic, diaktiričnih znakov in interpunkcije ni štela za napako. V Kongresni knjižnici so si vedno zelo prizadevali za izdelavo vzornih bibliografskih zapisov, ker so menili, da katalogizacijske napake zmanjšujejo ugled knjižnice, v obdobju listkovnih katalogov je potekal nadzor kakovosti celo na šestih stopnjah. Razumevanje kakovosti pri katalogizaciji se je spreminjalo z novimi možnostmi, kot so različni nivoji bibliografskega opisa (popolni, srednji in skrajšani), prevzemanje zapisov v vzajemnih sistemih itd. Zanimive so tudi razprave o odnosu med kakovostjo in številom zapisov, ki jih izdela katalogizator. Graham meni, da je kakovost katalogizacije obratno sorazmerna s storilnostjo katalogizatorjev. [3] Opozarja tudi na to, da se katalogizatorji preveč ukvarjajo s tistimi bibliografskimi podatki, ki sploh niso koristni za uporabnike. Thomas meni, da je kakovost katalogizacije dinamičen pojem, ki je odvisen od potreb uporabnikov kataloga. [4] Kakovost bibliografskih in normativnih zapisov je postala izjemno pomembna z razvojem velikih sistemov za vzajemno katalogizacijo, kot sta OCLC in RLIN. Pred tem so katalogizacijske napake vplivale samo na iskanje v enem katalogu, zdaj pa se je njihov vpliv zelo razmahnil. Kakovost bibliografske podatkovne zbirke bi morala rasti vzporedno s številom zapisov v njej. [5] TUJE RAZISKAVE Intner je v svoji raziskavi ugotovila veliko število napak v bibliografskih zapisih, in sicer povprečno 2 napaki in pol na zapis; v 430 pregledanih zapisih je bilo namreč 1.067 napak. [6] Približno ena tretjina napak je nastala zaradi napačne uporabe katalogizacijskih pravil. Po mnenju avtorice je treba obravnavati napake v povezavi z ustreznimi katalogizacijskimi pravili in jih pojasniti katalogizatorjem. V knjižnici Univerze Bath so preverjali kakovost bibliografskih zapisov v svojem katalogu. [7] Vzorec je obsegal 288 zapisov za različne vrste gradiva, ki je bilo v času raziskave na voljo za izposojo. Ugotovili so, da ima napake 99 zapisov (34,4 %), brez napak jih je bilo 189 (65,6 %) zapisov. Od 99 zapisov, ki so vsebovali napake, jih je imelo 22 večje napake. Največ napak so odkrili v območju založništva in distribucije, sledijo območje knjižne zbirke, območje podatkov o izdaji ter območje naslova in navedbe odgovornosti. Shin je v WorldCatu proučeval kakovost zapisov, ki so predstavljali monografske publikacije v korejskem jeziku. [8] Vzorec je obsegal 623 zapisov, od katerih je bilo 76,2 % z napakami. Povprečno število napak na zapis je 2,5. Največje število napak v enem samem zapisu je bilo celo 16. Najpogostejši vzrok so bila napačna ločila, presledki in transliteracija. Največ napak je bilo v polju 245 (naslov) in 260 (podatki o založništvu). Predvsem napake v naslovu, ki nastanejo zaradi transliteracije v latinico, imajo za posledico neuspešno iskanje. Hider in Tan sta izvedla eksperiment, v katerem so katalogizatorji zelo različno ocenili kakovost istih zapisov. [9] Ker sta menila, da ocene katalogizatorjev niso bile dovolj zanesljive, sta se osredotočila na uporabnike v singapurskih splošnih knjižnicah. Za namen identifikacije in selekcije bibliografskih virov so uporabniki najpogosteje izbrali naslov in avtorja, poredko pa druge odgovornosti, številki ISBN in ISSN. Uporabnike so tudi povprašali, v kolikšni meri različne napake v katalogu (manjkajoči podatki, razlika, črkovanje, ločila) vplivajo na njihovo identifikacijo in selekcijo virov; ugotovljene razlike niso velike, največji vpliv ima napačno črkovanje, najmanjši pa napačna ločila. PREVERJANJE BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V COBIB-U Institut informacijskih znanosti Maribor in Narodna in univerzitetna knjižnica Preverjanje kakovosti zapisov v COBIB-u v IZUM-u in NUK-u poteka od decembra 2005 približno vsakega pol leta, vedno na vzorcu 50 programsko izbranih bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi (preglednica 1). [10] Od 550 pregledanih zapisov jih je 466 (84,7 %) imelo večje ali manjše napake. Preverjanje v mesecu juliju 2008 je dalo najslabše rezultate do sedaj, saj so bili samo 3 zapisi od 50-tih ustrezne kakovosti. Število zapisov, ki so vsebovali večje napake, je bilo najvišje v februarju 2009, in sicer dobra polovica (27). Preglednica 1: Rezultati preverjanja bibliografskih zapisov v COBIB-u (n = 50) Št. zapisov z manjšimi napakami Št. zapisov z večjimi napakami Št. vseh zapisov z napakami 2005 dec. 24 12 36 2006 maj 29 12 41 2007 jan. 31 9 40 2007 jul. 25 15 40 2008 jan. 30 15 45 2008 jul. 31 16 47 2009 feb. 17 27 44 2009 sep. 28 18 46 2010 feb. 29 15 44 2010 avg. 29 14 43 2011 jan. 24 16 40 Skupaj 297 169 466 Marija Petek: KAKOVOST BIBLIOGRAFSKIH ZAPISOV V COBIB-U