OZ 2009/4

M T 209 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 • Provizija za delegirane proračune knjižnic na podlagi vsakoletnega sklepa Ministrskega sveta Republike Bolgarije. Na ta način izvaja država svojo politiko dopolnilnega financiranja oddelčnih dejavnosti in sektorjev. Ta pojem zaobsega tudi javne knjižnice. Krepi se stabilnost finansiranja teh dejavnosti, kar se pri knjižnicah in čitalnicah kaže v zagotavljanju nadomestil za plače zaposlenih kot tudi pri sami knjižnični dejavnosti. • Projekt "Knjige za knjižnice". Ministrstvo za kulturo želi v okviru programa "Bolgarske knjižnice – sodobni centri za branje in informiranost" pomagati pri razvoju in obnovi njihovih zbirk s knjigami in drugimi informacijskimi nosilci. V socialnem kontekstu želi projekt okrepiti zanimanje za knjigo in branje ter ob tem dejavno podpreti razvoj knjižnic kot osnovnih središč duhovnosti, pridobivanja znanja in informacij. Sodelovanje v programu je organizirano z razpisi. V letu 2007 je Ministrstvo za kulturo zagotovilo okoli 2 mio levov in podprlo 1.317 knjižnic. V letu 2008 je bilo na razpolago okoli 3 mio levov. Zaradi finančne krize je bilo financiranje projekta v letu 2009 zamrznjeno. • Od leta 2008 teče program "Globalne knjižnice – Bolgarija" v okviru Fundacije "B. in M. Gates", Ministrstva za kulturo in Bolgarskega knjižnično- informacijskega združenja (BBIA). Preko projekta je okoli 1.200 bolgarskih javnih knjižnic spodbujenih, da se preobrazijo v informacijske centre v svojih krajih. Usposobljenih bo tudi 3.000 knjižničarjev. Skupna vsota projekta je okoli 50 mio USD. Z realizacijo programa se krepi modernizacija knjižnic in z uvajanjem nove vloge se povečuje odgovornost in zlitost z družbenim okoljem. Na ta način se bo masovno uvajala tudi nova informacijska tehnologija. Omogočen bo najširši dostop do interneta in odpravljeno bo informacijsko neravnovesje. Spodbujeno bo sodelovanje državljanov v upravljanju, socialnem zbliževanju in vključeni bodo v globalno informacijsko javnost. Informacijska in komunikacijska dostopnost bo omogočena vsem preko splošnih knjižnic, ki bodo zagotavljale brezplačen dostop do računalnikov, informacij in interneta. Za vključitev v prvo fazo programa (etapa 2009) je predlaganih 455 ljudskih knjižnic iz 234 občin. Sodelujo~i subjekti Najpomembnejši subjekti, ki nosijo odgovornost za navedene procese v Bolgariji, so: 1. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Naloge te institucije so: financiranje in normativno reguliranje projektov, standardi, aktivnosti in zahteve do univerz in znanstvenih organizacij v zvezi z njihovo obveznostjo zbiranja informacij, njihovim hranjenjem in posredovanjem za potrebe znanosti in izobraževanja (registri o znanosti in raziskovanju, projektih, raziskovalcih, formiranju repozitorijev raziskovalnih spoznanj idr.), organizacija konzorcija za baze podatkov itd. 2. Ministrstvo za kulturo. Odgovornost te institucije je nacionalna politika glede knjižničnega sektorja, koordinacija in delno financiranje izgradnje nacionalne avtomatizirane knjižnično-informacijske mreže, realizacija projekta "Globalne knjižnice", podpiranje projekta COBISS, zagotavljanje delnih finančnih sredstev za izboljševanje kapacitet in virov v splošnih knjižnicah, koordiniranje mednarodnih projektov bolgarskih knjižnic, oblikovanje politike digitalizacije kulturne dediščine itd. 3. Nacionalna knjižnica "Sv. Cirila in Metoda". Vodi nacionalno bibliografijo, uvaja in vodi projekt COBISS na nacionalni ravni (okoli 600.000 konvertiranih bibliografskih zapisov), digitalizira del nacionalne dokumentarne dediščine (doslej izdelanih 40.000 digitaliziranih datotek), sodeluje pri knjižnici Europeana in pri drugih podobnih projektih in mrežah za izmenjavo informacij. 4. Univerze in univerzitetne knjižnice. Dolžne so imeti odprt dostop do informacij – do elektronskih publikacij, znanstvenih dosežkov, objav predavateljev, študijskega gradiva, dokumentacije, predavanj itd. Digitalizirajo dokumente, sodelujejo v avtomatiziranih mrežah za izmenjavo informacij ter v informacijskih povezavah in konzorcijih. 5. Znanstvene organizacije in večje znanstvene knjižnice. Organizirajo ali sodelujejo v repozitorijih informacij o znanstvenih rezultatih, raziskovalnih projektih, publikacijah itd. Digitalizirajo dokumente, vključujejo se v avtomatizirane mreže za izmenjavo informacij, v informacijske mreže in konzorcije. 6. Regionalne knjižnice. Po številu jih je 27, razvijajo pa procese avtomatizacije in sodelujejo v knjižnično- informacijski mreži. Digitalizirajo dokumente, ki so v splošnem interesu, pretežno povezanimi z domoznanstvom. Predstavljajo lokalno kulturno dediščino. 7. Bolgarsko knjižnično-informacijsko združenje (BBIA). Pripada mu zelo vidno mesto na področju razvoja in stabilizacije knjižničnega sektorja v okviru vrste projektov, pri katerih je udeleženo. Njegovo delo, ob sodelovanju z drugimi partnerji, so nekatere najpomembnejše iniciative in projekti za knjižnice v zadnjih dvajsetih letih. Med njimi je Zakon o splošnih knjižnicah, Zakon o depozitu, razvoj nacionalne knjižnično-informacijske mreže itd. BBIA sodeluje tudi kot partner pri realizaciji projekta "Globalne knjižnice".