OZ 2009/4

208 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 pridobiti informacije o znanstvenih dosežkih v primerjavi s kolegi iz razvitih držav. Zaradi odsotnosti ustrezne politike je bilo v Bolgariji ukinjenih okoli 4.000 knjižnic in informacijskih centrov, ki jih je bilo leta 1989 še okoli 10.000. Določene knjižnice res niso delovale in je bilo normalno, da so jih zaprli. Škoda pa je za dobre knjižnice in informacijske centre, katerih ukinitev se odraža v slabši informacijski oskrbi prebivalstva. V dokumentu "Milenium", ki so ga izdelale evropske institucije, je bila Bolgarija uvrščena na zadnje mesto med vsemi evropskimi državami glede na osnovne parametre, povezane s financiranjem knjižnic (v letu 1999). Zaradi finančnih težav vodi do novih tehnologij in storitev zelo vijugava pot. Tako ima leta 2009 okoli 30 % ljudi dostop do interneta, pri mladih med 14. in 25. letom pa je ta delež okoli 80 %. Število bralcev v knjižnicah predstavlja 17,3 % populacije v državi, v tej številki pa mladi predstavljajo okoli 70 % uporabnikov. Bolgarski bibliotekarji so po letu 1990 vložili velike napore v začetek modernizacije knjižničnega sektorja, v ohranjanje dosežene ravni in v preprečitev razpada knjižnične mreže. Na tem temelji delovanje Zveze bibliotekarskih in informacijskih delavcev, Fundacije Odprta družba in drugih. Njihovi projekti so bili usklajeni z mednarodnimi tendencami glede zahtev ekonomske donosnosti in z učinkovitimi modeli za delovanje in prestrukturiranje ter posodobitev knjižnične infrastrukture. Usmerjeni so k uveljavljanju politike EU in sodobnih praks. Gre za pomembne projekte in iniciative, kot so: • Projekt Zakona o knjižnicah (1993), • Projekt KOMPAKTDISK (1994), • Projekt izgradnje in razvoja nacionalne knjižnične- informacijske mreže (NABIM) (1993), • Projekt "Nacionalni program za zaščito nacionalnega knjižničnega fonda" (1997), • Projekt knjižnične zakonodaje (1997), • Izgradnja Nacionalnega centra za permanentno izobraževanje knjižničarjev (1999), • Megaprojekt "Priložnost za bolgarske knjižnice v 21. stoletju" (1999). Žal so državne institucije pri realizaciji teh projektov, v nasprotju s svojimi deklaracijami, odtegnile svojo podporo in niso zagotovile virov, potrebnih za njihovo realizacijo. Na ta način ni bilo mogoče uporabiti sredstev sponzorjev in mednarodnih organizatorjev, kar je privedlo do drastičnega zaostajanja bolgarskih knjižnic in informacijskega sektorja. V zadnjih nekaj letih lahko govorimo o aktiviranju in določeni spremembi v odnosu do informacijske politike in knjižničnega sektorja. Kot konkretni koraki štejejo: • Sprejetje Nacionalne strategije razvoja informacijske družbe v Republiki Bolgariji (1998). Uresničevanje strategije je odvisno od razumevanja oddelkov in sektorjev ter institucij, ki naj bi odgovarjale zanjo. Dokument ne zajema finančnih obveznosti. • Sprejetje Nacionalne strategije za razvoj znanstvenega raziskovanja (2009–2019). V tem dokumentu so podani ukrepi za: • razvoj informacijskih storitev, • množično uporabo novih informacijskih tehnologij, • izgradnjo depozitorija elektronskih informacij, • formiranje konzorcija za baze podatkov o znanosti za potrebe izobraževalne in raziskovalne sfere. Pozornost je posvečena tudi razvoju nacionalne znanstvene mreže, v kateri se bodo svobodno pretakale znanstvene informacije, znanje in tehnologije. Do leta 2014 bosta zgrajeni dve nacionalni znanstveni mreži, do 2019 pa še tri. Od kapacitet in funkcionalnih karakteristik teh mrež, kot tudi od njihove povezanosti z evropskimi in svetovnimi znanstvenimi mrežami, bo v največji meri odvisna sposobnost univerze izvajati skupne mednarodne znanstvene raziskave in dosegati pomembne rezultate. V letu 2009 je bil izdelan Program razvoja izobraževanja, znanosti in mladinske politike v Republiki Bolgariji 2009–2013 ter Načrt delovanja za njegovo realizacijo. • Vlada je sprejela Nacionalno strategijo za razvoj širokopasovnega dostopa (november 2009). V obdobju 2010–2013 so predvidene aktivnosti, ki bodo izenačile možnosti prebivalcev oddaljenih krajev za umreženje, s čimer naj bi pridobili več možnosti za zaposlovanje. V letu 2010 bo izdelanih 26 pilotnih projektov za majhne kraje (do 20.000 prebivalcev), v letu 2011 pa še 50 projektov, ki bodo zajeli preko 1,3 mio prebivalcev in jim omogočili dostop do hitrega interneta. S tem naj bi dosegli povprečje EU pri širokopasovnem dostopu do interneta. • V letu 2009 je Ljudska skupščina sprejela Zakon o splošnih knjižnicah. Z njim se urejajo odnosi na tem področju knjižničarstva (Nacionalna knjižnica, regionalne knjižnice – 27 in čitalnice ter občinske knjižnice – okoli 3.700) in izoblikovana je mreža splošnih knjižnic. • V letu 2009 je začel delovati konzorcij za nacionalno naročanje znanstvenih baz podatkov. S pomočjo aboniranih informacijskih virov se več kot 55 univerzam in znanstvenim inštitutom zagotavlja dostop do informacijskega okolja ELSEVIER- ja (Nizozemska) za: Science Direct, Scopus, Engineering Village, Embase.com; THOMSON REUTER SERVICES (Velika Britanija) za ISI Web of Knowledge in druge; ProQuest Central (Velika Britanija). Uresničitev ideje je resen prispevek k bolgarski znanosti in izobraževanju.