OZ 2007/4

M T 219 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 rijske publikacije, normativna kontrola korporacij in predmetnih oznak, Splošni geslovnik COBISS.SI itd.); • prenos obstoječih aplikacij COBISS2 v novo okolje COBISS3 (COBISS3/Izposoja, COBISS3/Katalogiza- cija itd.). Pri uvajanju novih aplikacij in novosti, ki jih prinašajo nove tehnologije, se srečujemo z zanimivim protislovjem. Na eni strani imamo knjižnice, ki s težavo spremljajo novosti in jih običajno odklanjajo. Za te knjižnice je no- vosti preveč. Na drugi strani pa imamo celo vrsto zahtev ter predlogov knjižnic in drugih uporabnikov za dopol- nitve in izboljšave posameznih aplikacij, ki jih ne uspemo realizirati. Z vidika teh knjižnic je razvoj prepočasen in novosti premalo. Zahtevki za dopolnitve programske opreme, ki jih pre- jemamo od knjižnic in drugih uporabnikov, so pomembna osnova za določanje prioritet razvoja v okviru vsakoletne- ga programa dela IZUM-a. Največ nerealiziranih zahtev- kov se nanaša na COBISS/OPAC, in sicer več kakor 160. Za tri aplikacije COBISS2 je nerealiziranih približno 300 zahtevkov, enako število nerealiziranih zahtevkov pa se nanaša na pet aplikacij COBISS3. Predlog razvojnih projektov in nalog za letni program dela pripravi IZUM, obravnava ga najprej Svet članic COBISS, sprejema Upravni odbor IZUM-a, mnenje k programu poda Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, potrdi pa ga vlada Republike Slovenije. Obseg razvojnih aktivnosti IZUM-a ni tak, kot bi si ga želeli, saj so razpoložljivi človeški viri, namenjeni razvoju, omejeni. Razvojnim projektom in nalogam je v IZUM-u namenjenih približno 35 odstotkov razpo- ložljivih človeških virov, medtem ko je 65 odstotkov namenjenih vzdrževanju operativnosti sistema in ser- visov. Precejšen del razvojnih virov je potreben za optimiza- cijo programske opreme za vzajemno katalogizacijo in popravke v bibliografskih bazah podatkov ter drugih evidencah bibliografskega sistema. Prav tako je precej razvojnih virov namenjenih nekaterim nepogrešljivim pripomočkom bibliografske kontrole, ki so jih razvita knjižničarska okolja imela že pred začetki avtomatizacije knjižnic. V to kategorijo razvoja spada predvsem razvoj Splošnega geslovnika COBISS.SI . SISTEM VZAJEMNE KATALOGIZACIJE Poglavitna funkcija sistema vzajemne katalogizacije je izgradnja vzajemne bibliografsko-kataložne baze po- datkov COBIB, lokalnih baz podatkov, normativne baze podatkov CONOR ter baze podatkov CORES z retro- spektivnimi podatki o uredništvu serijskih publikacij [1]. V sistem vzajemne katalogizacije so v Sloveniji za raz- liko od drugih sistemov vzajemne katalogizacije znotraj mreže COBISS.Net implementirane vse doslej razvite funkcije. Vzpostavljena je povezava z bibliografskima bazama podatkov ISSN in WorldCat ter normativno bazo podatkov LC Names z možnostjo prevzemanja bibliografskih in normativnih zapisov. Prav tako je v sistem vzajemne katalogizacije vključena normativna kontrola osebnih imen, zagotovljeno pa je tudi dnevno programsko usklajevanje bibliografske baze podatkov z normativno. Tudi po številu sodelujočih knjižnic, številu registriranih uporabnikov (knjižničarjev), številu katalogizatorjev z licenco, številu bibliografskih zapisov v COBIB-u in šte- vilu knjižnic z avtomatizirano izposojo je trenutno sistem v Sloveniji najobsežnejši (tabela 1). Tabela 1: COBISS.Net (oktober 2007) Z rastjo in razvojem sistema postaja vedno bolj pomemb- na tudi kakovost bibliografskih podatkov v COBIB-u, ki so osnova vedno večjemu številu spletnih in lokalnih aplikacij. Vedno večja je izmenjava podatkov v okviru mreže COBISS.Net (tabela 2) in izmenjava z drugimi sistemi, kot npr. Google, WorldCat itd. Narašča tudi šte- vilo knjižnic, ki samo prevzemajo podatke iz COBIB-a in nimajo zaposlenega katalogizatorja z licenco. Nove tehnologije znatno poenostavljajo možnosti za povezovanje sistemov, hkrati pa se zahteve po racionali- zaciji dela katalogizatorjev vedno bolj zaostrujejo. Novi koncepti, kot je npr. FRBR, 1 se trudijo bibliografske siste- me prilagoditi potrebam uporabnikov, kar hkrati pomeni zahtevo po enostavnejših in bolj konsistentnih pravilih za katalogizacijo. Ker takšnih pravil zaenkrat še ni, se pri kreiranju metapodatkov vedno pogosteje pojavljajo vse- binski problemi na ravni strukture in kakovosti podatkov. COBISS.Net Začetek sistema Število knjižnic Število uporabnikov knjižnični- čarjev Število uporabnikov z licenco Prirast zapisov v 2006 Število zapisov v COBIB Izposoja COBISS.SI 1987 345 1.990 775 193.876 3.169.608 200 COBISS.BH 1998 21 86 85 4.818 248.236 1 COBISS.MK 2001 22 186 53 8.992 364.095 1 COBISS.SR 2003 74 518 498 58.798 1.788.140 6 COBISS.CG 2003 10 46 37 3.998 111.984 1 Skupaj 472 2.826 1.448 270.482 5.682.063 209 COBISS.SI : 503.000 normativnih zapisov za osebna imena