OZ 2015/1

18 ORGANIZACIJA ZNANJA 2015, LETN. 20, ZV. 1 je bilo že od samega začetka posvečeno precej pozorno- sti, nas pa zanimajo predvsem mejni (marginalni) stroški kreiranja in uporabe bibliografsko-kataloških zapisov. Mejni stroški za video- in avdioinformacije ter besedilne informacije na internetu so že skoraj enaki nič, kajti te informacije predstavljajo javno dobro in njihova prodaja več ne prinaša dobička. Mejni strošek je povečanje ali zmanjšanje celotnih stroškov poslovanja, ki nastanejo z izdelavo ene enote proizvoda ali še enega novega kupca (mejni strošek = skupni stroški proizvodnje : količina izdelkov oz. storitev). Na mejne stroške in njihovo uporabnost lahko vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so tržne nepopolnosti, npr. asimetrija informacij (ena stran na trgu ima več infor- macij ali boljše informacije kot druga), negativni zunanji učinki (npr. onesnaževanje kot posledica proizvodnje), pozitivni zunanji učinki (npr. družbene koristi od šolstva), transakcijski stroški (stroški delovanja podjetja oz. orga- nizacije) ali cenovna diskriminacija (npr. nižja vstopnina na bazen za domačina kot za turista). Vidik ekonomičnosti je bil močno poudarjen že v idejnem in izvedbenem projektu SZTIJ (Projekt izgradnje Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije), pred- vsem pa v Študiji izvedljivosti SZTIJ (Referalni centar Sveučilišta u Zagrebu,1988), kjer je zapisano, da naj bi bil sistem uspešen in učinkovit pri izpolnjevanju informa- cijskih potreb, stroški uporabnikov pri uporabi informacij po enoti, tj. mejni stroški, pa naj bi bili čim nižji. Šercar, Urbajs in Ambrožič (1995) so razvili indigo in- deks kot kazalnik za longitudinalno spremljanje doseže- nih prihrankov s kopiranjem zapisov v sistemu COBISS in formulo za izračun indigo indeksa v določenem časov- nem obdobju. Indigo indeks je število kopiranih zapisov na časovno obdobje, normirano z vsemi kreiranimi zapisi v določenem obdobju. Vrednost indigo indeksa se giblje med 0 in 1. V primeru posamezne knjižnice razkriva vrsto knjižnice in njeno zalogo. Nizek indigo indeks kaže, da ima knjižnica veliko knjižničnega gradiva, ki ni dostopno v drugih knjižnicah, in da gre za specialno knjižnico. Za splošne knjižnice pa je značilen visok indigo indeks, ki kaže na velik delež široko dostopnega gradiva in na večji prihranek pri katalogizaciji. Meritve, ki so jih izpeljali, so pokazale, da je z indigo indeksom mogoče ustrezno ovrednotiti prihranke, ki jih prinaša vzajemna katalogizacija v sistemu COBISS. In- deks so merili za posamezno knjižnico in za vse izbrane knjižnice skupaj. V vzajemni katalogizaciji se pojavljajo tudi prihranki, ki jih ni moč izraziti in meriti z indigo indeksom. Avtorji navajajo prihranke pri katalogizaciji gradiva, izdanega kot ponatis, ter pri katalogizaciji novih izdaj istega gradiva pri poročanju o fondu knjižnic, ki niso vključene v sistem vzajemne katalogizacije, in pri prenosu zapisov v lokalne sisteme pridruženih članic. Vendarle pa največji prihranek prinaša COBISS/OPAC, ki številnim končnim uporabnikom omogoča, da prepro- sto in praktično zastonj pregledujejo svetovne in druge elektronske vzajemne kataloge in elektronske kataloge knjižnic, vključenih v sistem(e), in to doma, na delovnem mestu ali pravzaprav kjer koli, tako da jim ni treba iti v knjižnico. Tako nastaja velika knjižnica, ki nima sten. Brez dvoma to tudi v nacionalni ekonomiji zagotavlja velike prihranke. Slika 2: Indigo indeks glede na prirast zapisov v izbranih lokalnih bazah podatkov, 1985–1995 (Vir: Šercar, et al., 1995) Indigo indeks je do leta 1993 rasel, potem pa se je neko- liko zmanjšal (slika 1). Na upad vrednosti indigo indeksa je vplivala izbira opazovanih knjižnic, saj se je zaloga knjižničnega gradiva med izbranimi knjižnicami neznatno prekrivala; rast indeksa je bilo mogoče pričakovati šele po vključitvi splošnih knjižnic z zalogami, ki se precej prekrivajo z zalogami knjižnic, že vključenih v sistem. Saffady (1989) je razvil model za primerjavo stroškov katalogizacije na osnovi kopiranja preko bibliografskih servisov (OCLC, RLIN, UTLAS, WLN ...), online infor- macijskih servisov (npr. Dialog), sistemov za katalogiza- cijo na CD ROM-ih ter mikrofišev in tiskanih katalogov. Leta 1998 so Pivec, Seljak in Šercar na osnovi formule, ki jo je uporabil W. Saffady za izračun cene zapisa v ZDA in Kanadi, izračunali ceno zapisa v tipični slovenski javni knjižnici, ki kot polnopravna članica sistema COBISS aktivno sodeluje v online sistemu vzajemne katalogizaci- je (slika 2). Tvrtko-Matija Šercar: SOCIALNA EKONOMIJA SISTEMA COBISS ...