OZ 2012/1

M T 27 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 1 svoje oddelke na 42 različnih lokacijah, kar zahteva dobro organizacijo dela. Ugotovili so tudi, da samo 22 % knjižnic na Hrvaškem uporablja splet za svojo promocijo, za razliko od knjižnic v Sloveniji ali v ZDA, kjer je ta odstotek bistveno višji. V Sloveniji tudi veliko knjižnic z uporabniki komunicira preko socialnih omrežij (npr. Twitter ipd). Moderatorka skupine predavateljev v nadaljevanju je bila Gorana Tuškan Mihočić. Še posebej izzivalen je bil prispevek Davorke Pšenice iz Nacionalne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu z naslovom "Društvene mreže – nova komunikacijska paradigma ali samo trend i nova ovisnost" . Poudarila je velik pomen družbenih omrežij (Facebook, Twitter, YouTube, MySpace, Flikr, Linkedin …), brez katerih ne moreš v korak s časom tudi pri dejavnostih knjižnic, saj je npr. Facebook četrta največja država po številu prebivalcev in to število še narašča (tudi papež Benedikt XVI 2 je na tem omrežju). V nadaljevanju sta Nada Radman in Mladen Masar v odličnem predavanju prikazala delovanje in aktivnosti "Gradske knjižnice Zadar" [4]. Predvsem Masar je požel velik aplavz, saj ga v hrvaških knjižničarskih krogih zelo cenijo po inovativnih pristopih k delu in uvajanju novih dejavnosti v knjižnici. V knjižnici je odgovoren za odnose z javnostjo, vpeljal pa je tudi številne projekte v okviru mesta Zadar ter povezal med sabo najrazličnejše ustanove in akterje na lokalnem nivoju. Za uporabnike morajo biti dejavnosti in kvalitetne vsebine brezplačne, predvsem pa je treba vključiti vse možne medije (televizijo in radio, družbena omrežja, plakatiranje itd.) na lokalnem nivoju, ker so gonilo ozaveščenosti na lokalni sceni. Sledilo je še nekaj prispevkov posameznih predstavnikov knjižnic: Vesna Gregurović (Gradska knjižnica Krapina), Klaudija Lada (Gradska knjižnica i čitaonica Vinkovci), Nada Topić (Gradska knjižnica Solin), Tomislav Stančić (Gradska knjižnica Marka Marulića u Splitu) [5]. Slednji je nazorno prikazal aktivnosti pri digitalizaciji domoznanske zbirke in dosežene uspehe pri tem. Vsi so si bili enotni, da je prava komunikacija, strokovno delo in predanost najboljša formula za uspeh na lokalnem nivoju. Prav tako imajo vsi težave zaradi nezadostnega financiranja programov in se morajo znajti po svoje, zato so tudi razlike med ponudbo in dejavnostmi knjižnic izredno velike. Včasih celo prevelike, kar ustvarja neenakovreden položaj za določene lokalne skupnosti. Moderatorka popoldanskega dela je bila Vesna Čabrić. Prispevki so se nanašali na delo in nekatere specifične dejavnosti posameznih knjižnic. Tako je Elli Pecotić iz Gradske knjižnice Marka Marulića v Splitu predstavila program "Infoteka", v okviru katerega ponujajo različne programe, od pogovorov s psihologom, pravne pomoči, pomoči ženam pri zaposlovanju, do programov za starejše občane ipd. Zelo pretresljivo je bilo tudi predavanje Sanje Bunić iz Knjižnice grada Zagreba [6], ki je svoje delo posvetila predvsem komunikaciji z družbeno izključenimi skupinami ljudi. Še posebej je izpostavila program pomoči brezdomcem, ki je izredno uspešen, saj je odziv te skupine ljudi v Zagrebu izredno velik. Prispevke so imeli še: Petar Lukačić (Knjižnica i čitaonica "Fran Galović" Koprivnica), Karmen Krnčević i Antonija Miše (Gradska knjižnica "Juraj Šižgorić" Šibenik) [7], Helena Novak (Gradska knjižnica Zadar), Dijana Sabolović-Krajina (Knjižnica i čitaonica "Fran Galović" Koprivnica), Iva Civeran (Gradska knjižnica Pazin), Ilija Pejić i Vladimir Strugar (Narodna knjižnica "P. Preradović" Bjelovar in Zavod za znanstvenoistraživački i umetjički rad HAZU u Bjelovaru). Sledila je razprava "Izrada Strategije za narodne knjižnice u Republikoj Hrvatskoj", katere moderatorka je bila Zdenka Sviben. Najprej je Ljiljana Sabljak, zaposlena pri mednarodni organizaciji IFLA [8], predstavila nove Ifline smernice za splošne knjižnice. Ker je največja nevarnost kopiranje idej, so bile izdane samo "smernice", ki lahko koristijo knjižnicam po vsem svetu. Cilj razprave so bile ugotovitve, v kolikšni meri je postavljena strategija za splošne knjižnice iz leta 2005 izpolnila svojo nalogo, kaj je bilo realizirano, kaj ne in zakaj. To naj bi bila osnova za izdelavo strategije za nadaljnjih pet let. K razpravi je bila pozvana tudi Milena Bon (NUK), naj k izdelavi nove strategije prispeva svoje izkušnje iz Slovenije. Milena Bon je na kratko predstavila pristop in izdelavo strategije za slovenski prostor. Poudarila je predvsem pomembnost sistematičnega pristopa, skrbno ter natančno izdelavo analiz in raziskav, ki pomagajo ugotoviti dejansko stanje in začrtati nadaljnjo pot. Razpravljavci so izpostavili, da na nacionalnem nivoju nimajo niti skupne metodologije niti skupnih računalniških programov, zato je zbiranje statističnih podatkov ne samo oteženo, ampak celo nemogoče. Z zbiranjem podatkov tako zamujajo tudi po dve leti ali več, zato nimajo verodostojne slike dejanskega stanja. Vsi so bili mnenja, da je izdelava strategije izrednega pomena za razvoj knjižnic v naslednjem obdobju in da bo treba združiti moči več različnih strok, predvsem pa bo moralo z vidika financiranja programov prisluhniti tudi pristojno ministrstvo. Zadnji dan, 20. aprila 2011, je sklop Knjižnice kao multikulturalno središte moderirala Alenka Belan-Simić. POROČILO