OZ 2009/4

M T 173 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 vključuje vse več institucij, ki ponujajo različne servise, konkurenčne knjižničnim servisom. RAZVOJNE AKTIVNOSTI NA BIBLIOGRAFSKEM PODRO^JU Na spremenjene zahteve uporabnikov se je knjižnična znanost odzvala z razvojem entitetno-relacijskega modela za bibliografske in normativne podatke s publikacijami, kot so FRBR: Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (IFLA, 1998), FRAD: Funkcionalne zahteve za normativne podatke (IFLA, 2009a) in FRSAD: Funkcionalne zahteve za predmetne normativne podatke (IFLA, 2009b, 2nd Draft), ter Mednarodnimi katalogizacijskimi načeli (IFLA, 2009c); vse skupaj pa naj bi bila podlaga novim katalogom. Na osnovi teh novosti so bila objavljena katalogizacijska pravila REICAT, Regole italiane di catalogazione (ICCU, 2009), ki so z vidika sistema COBISS še posebej zanimiva. Poleg najnovejših teoretičnih podlag, ki jih vsebujejo, so že v izhodišču pripravljena za okolje vzajemne katalogizacije. Že dalj časa se pripravljajo tudi nova, zelo ambiciozno zastavljena pravila RDA: Opis virov in dostop (JSC, 2009), ki so nadaljevanje Anglo-ameriških katalogizacijskih pravil (AACR2). Pravila RDA naj bi prispevala k poenostavitvi katalogizacije in večji konsistentnosti strukture podatkov, hkrati pa naj bi dala tudi nove možnosti za opis e-virov. Zagotavljala naj bi večjo fleksibilnost in s tem možnosti za uveljavitev pravil tudi zunaj knjižničarske stroke. V resnici bo to online programsko orodje, ki bo vsebovalo pravila RDA ter povezavo do AACR2 in do formata MARC 21. Tiskane publikacije v začetni fazi ne bo. Zaradi poudarka na fleksibilnosti bodo pravila dopuščala številne možne rešitve, zato bo v okviru pogojev vzajemne katalogizacije treba nujno dodatno usklajevati in ustrezno dokumentirati izbrane rešitve − podobno kot pri formatu UNIMARC. Vsekakor je v zvezi z RDA zaenkrat še zelo veliko neznank tudi v okoljih, kjer bodo pravila najprej uvedena. Na nujnost sprememb na področju bibliografskih sistemov opozarjajo tudi številne študije. Med prvimi je bilo objavljeno poročilo delovne skupine za bibliografske servise pri knjižnicah Univerze v Kaliforniji z naslovom Rethinking How We Provide Bibliographic Services for the University of California (University of California, 2005). Poročilo vsebuje številna priporočila za preoblikovanje online kataloga (OPAC) in iskalnika, prav tako pa tudi za delo v katalogizaciji, kjer naj se delovni postopki preoblikujejo v smeri poenotenja in odprave podvajanja dela, izbora ustreznih standardov za opis, ročnega dopolnjevanja pomembnih podatkov, kot so podatki o naslovu in avtorju, ter avtomatskega kreiranja metapodatkov. Zelo odmevno je bilo poročilo The Changing Nature of the Catalog and its Integration with Other Discovery Tools , ki ga je Karen Calhoun 2006 pripravila za Kongresno knjižnico. Posebej zanimive so ugotovitve o izvedljivosti uvedbe novih organizacijskih in strokovnih rešitev. Izzivi v zvezi z izvedljivostjo se nanašajo predvsem na: • "doseganje soglasja o standardiziranih, poenostavljenih in bolj avtomatiziranih postopkih dela, • nepripravljenost ali nezmožnost opustitve visoko prilagojenih nabavnih in katalogizacijskih postopkov, • opustitev načina razmišljanja, da tega, kar nismo sami "iznašli", ne moremo prevzeti od drugih knjižnic ali drugih virov, • nasprotovanje poenostavitvi katalogizacije, • nezmožnost sodelovanja s partnerji, ponudniki sistemov itd. " (Calhoun, 2006, 13). Alan Danskin v članku " Tomorrow Never Knows": the End of Cataloguing? (Danskin, 2007, 73) opozarja, da je prihodnost katalogizacije odvisna od preoblikovanja tega procesa iz obrtne dejavnosti v industrijsko dejavnost. Tudi poročilo delovne skupine za prihodnost bibliografske kontrole pri Kongresni knjižnici podaja številna priporočila (Library of Congress, 2008), med njimi tudi priporočila za povečanje učinkovitosti bibliografske produkcije in vzdrževanja. Eno prvih je priporočilo o odpravi redundance. "Redundantno spreminjanje zapisov v knjižnicah povzroča knjižnični skupnosti kot celoti nepotrebne stroške. Redundanca se pojavi, ko posamezna knjižnica spremeni zapise v svojem lokalnem sistemu, sprememb pa ne deli z drugimi knjižnicami, čeprav bi jim to koristilo. Redundantno delo pomeni izgubo virov." (Library of Congress, 2008, 13–14) Drugi priporočili se nanašata na spodbujanje sodelovanja v kooperativnih programih katalogizacije ter prispevanje bibliografskih zapisov v nacionalne in mednarodne bibliografske baze podatkov. Govorita tudi o spodbujanju sodelovanja v kooperativnih programih kreiranja in vzdrževanja normativnih zapisov. V tem članku so omenjeni samo temeljna načela, standardi, modeli in pravila za področje bibliografske kontrole. Pri izgradnji kooperativnega knjižničnega sistema,