OZ 2009/4

M T 141 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 4 za poučevanje in učenje in kako enostavno je postalo vključevanje primarnih virov v kurikul. (UWDCC, 2009) V študiji o uporabi Gallice so avtorji ugotovili, da je zbirka spodbudila zelo zainteresirano, predano in dotlej neobstoječo publiko. (Lupovici, 2007) In na koncu še misel Howarda Besserja, zelo znanega strokovnjaka za digitalne knjižnice v ZDA, ki opozarja na prodor, ki je bil storjen pri raziskovanju, poučevanju in učenju povsod tam, kjer so se digitalne kolekcije interoperabilno združile v mrežo. (Besser, 2002) NOV KONTEKST ZA KATALOG IN KATALOGIZACIJO Naredili bomo hiter sprehod skozi spreminjajoči se kontekst za kataloge in prakso katalogizacije v zadnjih desetih letih. Na najkrajši način je to prikazano v tabeli 1. Bibl. kontrola Namizja Upravlj. podat. Splet novi viri/ tipi zapisov mreže, administr. stroj. in prog. opreme upravlj. relacijskih podatkov avtoma- tizacija novi delovni postopki integr. knjižn. sistemi, "oblaki" SQL: zahtevki in poročila publiciranje novi standardi metapodatkov makroji, skripta, avtomat. postopki več procesiranja, manj vnašanja spletne strani e-viri in digit. zbirke rast števila aplikacij globalni pristopi digitalna knjižnica Tabela 1: Glavne spremembe v okolju katalogizacije O spreminjanju konteksta za katalogizacijo in metapodatke ni mogoče govoriti mimo poročila Delovne skupine Kongresne knjižnice o prihodnosti bibliografske kontrole (LOC, 2008). Pred nekaj tedni se je pojavilo še eno poročilo Kongresne knjižnice (LOC, 2009), v katerem je obravnavana prihodnost bibliografske kontrole. Gre za poročilo o virih in ekonomiki distribucije kataloških zapisov MARC v Severni Ameriki, ki ugotavlja, da ima Severna Amerika dovolj "katalogizacijskih kapacitet", čeprav je gradiva, ki ga je treba katalogizirati, vsak dan več. Problem je, ker katalogizatorji zavračajo kooperativno katalogizacijo in delitev dela z drugimi knjižnicam na tem področju. Dejstvo je, da se je kontekst upravljanja z metapodatki po prihodu spleta 2.0 zelo spremenil. Pred tem je veljalo: (i) glavna skrb je najti in opisati knjižnično gradivo (predvsem tiskano), (ii) kataložni zapisi so nastajali po nedvoumnih pravilih, (iii) prevladovala je vzajemna katalogizacija, (iv) vse je temeljilo na ročnem delu. Za nove razmere pa je značilno: (i) najti in in urediti je treba zelo raznolike vrste gradiva za različne skupnosti uporabnikov, (ii) nastajajo zapisi različnih vrst na mnogih mestih, (iii) upravljanje metapodatkov ni unificirano, služi različnim namenom in se odvija preko izmenjave med številnimi repozitoriji, (iv) nastajajo najrazličnejše kompilacije metapodatkov, izvlečki, konverzije, mapiranja, prenosi itd. Pojavljajo se novi tipi metapodatkov, kot so administrativni, tehnični, pravni metapodatki, s katerimi je treba opremiti gore natisnjenih, elektronskih in digitalnih informacijskih virov, ki se nahajajo v sodobnih raziskovalnih knjižnicah. Naše tradicionalno ročno delo, osredotočeno na tiskane knjige in serijske publikacije, preprosto ni več doraslo novemu okolju. Ni nujno, da prav knjižničarji prispevajo vse metapodatke, potrebne za podporo informacijskim okoljem, o katerih govorimo. Vendar pa morajo poznati in razumeti, kako nastajajo in kako jih je mogoče povezati, da bodo služili skupnosti končnih uporabnikov. Slika 1: Distribuiran proces upravljanja metapodatkov o elektronskih virih (Calhoun, 2000) Celoten proces, v katerem je treba povezati metapodatke v formatu MARC in metapodatke v drugih formatih, ki jih uporabljajo založniki in drugi agenti, je zelo zahteven in drag, še posebej, če ga izvaja vsaka knjižnica le zase. Prepričana sem, da lahko obvladamo to zahtevno pot oblikovanja kolekcij digitalnih knjižnic, če bomo ravnali bolj kooperativno in načrtno. Veliko je znamenj, da so organizacije, kot je LIBER, že našle pravi pristop. Ko govorimo o digitalnih knjižnicah in digitalnih zbirkah, pogosto mislimo na zelo različne stvari. Po mojem digitalna knjižnica zajema: • digitalizirana besedila (knjige, časopisi, revije), • digitalizirane slike (fotografije, risbe, posterji, zemljevidi), • zvok in film,