OZ 2008/4

192 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 4 Kakšno je stanje v slovenskem šolskem knjižničarstvu danes? Da bi lahko odgovorila na to vprašanje, bi morala najprej pogledati v razvid knjižnic za leto 2006, od koder bi dobili podatke o razvitosti naših šolskih knjižnic v letu 2006. Ker podatki niso javno dostopni, tega ne morem narediti. Tako na pamet bi rekla, da se še vedno srečujemo z istimi problemi kot pred leti – z neustreznimi normativi, še ved- no nimamo namenskih sredstev za nabavo knjižničnega gradiva, ne upošteva se določb Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe , neustrez- no (po merilih stroke) se zaposluje, neenotno se vrednoti delo šolskega knjižničarja, mogoče se nekaj premika na področju informatizacije oz. vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS. Upam pa, da nam bo kljub recesiji, v kateri smo, uspelo obdržati raven šolskega knjižničarstva vsaj na stopnji, kot je danes. OZ : Po čudežu so se šolske knjižnice znašle celo v koali- cijski pogodbi sedanje vlade. Si od tega obetate tudi kaj konkretnega? Kuštrin Tušek: Del koalicijske pogodbe, kjer so omenjene šolske knjižnice, poznam, so se pa v času od podpisa ko- alicijske pogodbe začele dogajati za šolske knjižnice po- membne stvari na Nacionalnem svetu za knjižnično dejav- nost (NSKD). Iz obvestila za medije in predloga zapisnika zadnje seje NSKD lahko sklepamo edino to, da se bo tudi za šolske knjižnice uvedlo knjižnično nadomestilo, kar se nam šolskim knjižničarjem ne zdi prav; konec koncev šol- ski knjižničarji vzgajamo bodoče bralce, ki bodo verjetno kdaj tudi kupili kakšno knjigo in se nam zdi, da bi država lahko poiskala kakšno drugo pot za izplačevanje avtorskih nadomestil. Druga stvar je vključevanje šolskih knjižnic v sistem COBISS. Šolski knjižničarji menimo, da bi moral biti proces vključevanja, če bo do njega prišlo, sistema- tičen, načrtovan in strokovno voden. Vsekakor pa samo knjižnično nadomestilo ne bi smel biti razlog za vključe- vanje šolskih knjižnic v sistem COBISS. Navsezadnje je bila v zadnjih dveh letih narejena temeljita posodobitev programskega paketa Šolska knjižnica, ki ga uporablja več- ina šolskih knjižnic v Sloveniji, in novi programWINKNJ omogoča tudi vodenje statistik za potrebe knjižničnega nadomestila. To ne pomeni, da smo šolski knjižničarji proti vključevanju v sistem COBISS, daleč od tega, poudarjamo pa, da morajo biti za vključitev izpolnjeni določeni pogoji, kar vključuje tudi dodatne kadre in financiranje. OZ : Računalniki in internet imajo v slovenskih šolah že dol- go domovinsko pravico, vendar pa primerjalni podatki EU o informacijski pismenosti za Slovenijo niso blesteči. Šolska knjižnica je priložnost za učence, da praktično uporabijo svoje informacijsko znanje. Vprašanje je, ali naše šole to pri- ložnost dejansko uporabljajo? So šolske knjižnice ustrezno vključene v programe informacijskega opismenjevanja? Kuštrin Tušek: Eden najpomembnejših nalog šolske knjižnice na vseh nivojih izobraževanja je informacijsko opismenjevanje. V osnovnih šolah ga uresničujemo skozi posodobljen kurikul Knjižnično informacijsko znanje , ki ga je Strokovni svet za splošno izobraževanje RS sprejel na svoji 114. seji 12. 6. 2008 (predhodnik le-tega so bili Cilji in vsebine knjižničnega informacijskega znanja), in pri izbirnem predmetu Informacijsko opismenjevanje . Knjiž- nično informacijsko znanje se izvaja skozi medpredmetne povezave v obsegu 4 šolskih ur v vsakem razredu deve- tletke. Izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje je v naboru izbirnih predmetov, ki jih osnovna šola mora po- nuditi učencem in se izvaja v osmem ali devetem razredu devetletke in traja celotno šolsko leto po 1 uro na teden. Hkrati s kroskurikularno prenovo gimnazijskih programov (splošnih, klasičnih in strokovnih) je potekala tudi posodo- bitev učnega načrta Knjižnično informacijsko znanje. Pri posodabljanju kurikula Knjižnično informacijsko znanje je Predmetna komisija za posodabljanje učnega načrta iz- hajala iz veljavnega programa za medpredmetno področje Knjižnična informacijska znanja: cilji in vsebine za gimna- zije (iz leta 2000). V posodobljenem kurikukulu se šolska knjižnica vključu- je s svojimi programi neposredno v pouk, v t. i. medpred- metnih povezavah. Izredno pomembno pa je tudi, da je šolska knjižnica in njeno vključevanje v pouk zapisano v posodobljenih učnih načrtih vseh predmetov, ki se izvaja- jo v gimnaziji. V nižjem in srednjem poklicnem in tehniškem izob- raževanju se informacijsko opismenjevanje izvaja v okviru interesnih dejavnosti, ki so predpisane z učnim načrtom, v okviru projektnih tednov in seveda z nepo- srednim vključevanjem v pouk v okviru medpredmetnih povezav. Sicer pa so bile šolske knjižnice ene prvih, ki so se načrt- no in sistematično vključevale v programe RO (računal- niško opismenjevanje) že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. To je poleg informatizacije poslovanja šolske knjižnice pomenilo tudi vključevanje v programe infor- macijskega opismenjevanja učencev, dijakov in delavcev šole, predvsem pa možnost uporabe informacijske tehno- logije v šolskih knjižnicah, ki je bila marsikje edina do- stopna na šoli. V tem obdobju so se šole opremljale tudi z multimedijskimi učilnicami, ki so bile sestavni del šolske knjižnice oz. so bile v njeni neposredni bližini. Naj na koncu omenim še t. i. bibliopedagoško dejavnost šolske knjižnice, ki je bila kot ena temeljnih dejavnosti šolske knjižnice zapisana že v Normativih in standardih za šolske knjižnice iz leta 1982, in skozi katero se šolska knjižnica uspešno integrira v pouk.