OZ 2008/1

32 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 1 ditelji neodgovorni in delujejo na robu kriminala. Zanima jih izključno le osvojitev ali ohranitev oblasti, o dolgoroč- nih vprašanjih pa pripovedujejo le neobvezne floskule, ki jih imenujejo “strategije”. Kaj lahko stori posameznik: nič in vse. Pri ekologiji se kaže, da z njo le redki mislijo resno. Kot posamezniki nismo zreli za reševanje ekoloških problemov, ampak iščemo vse mogoče izgovore. Nobena rešitev ni, če vse skupaj prepustimo t. i. ekspertom, ker oni delajo za za- služek in bi škodljivost cigaret mirno raziskovali še na- slednjih 30 let. Ni problem zgolj miselna lenoba, ampak tudi moralna zanikrnost. Nemčijo so pretresli slabi rezultati OECD- jeve mednarodne raziskave PISA, ki primerja dosežke učencev v znanju in spretnostih, potrebnih za življenje (tj. področje branja, matematike in znanstvene pismeno- sti). Tega ni težko povezati z rušenjem ugleda in pomena izobraževanja, ki ga zamenjuje “edutainment”, konzu- miranje, zabava in pohlep. Starši krivijo negativni vpliv medijev, ti pa se požvižgajo, dokler jih ti isti starši brez pomisleka in masovno kupujejo. Mnogi so v naprej sprijaznjeni s tem, da ni mogoče storiti ničesar in še naprej uživajo v svojem komfortu in brez- brižnosti. Nič lepšega za neodgovorne voditelje. Weizen- baum to primerja s pretresljivim filmom “Trije dnevi v aprilu”, ki se dogaja leta 1945, ko je na neki podeželski postaji obtičal vlak za koncentracijsko taborišče, v njem pa so zaklenjeni v obupu umirali ljudje. Vsak od vašča- nov se je potrudil najti razlago, zakaj ne more pomagati. Samo mlado dekle, ki so ji tudi prali možgane v Hitlerju- gendu, je zbralo pogum in ukrepalo. Potem še ena ženska in še ena … Vsakdo, ki uporabi razum za moralno dejanje, je otok ra- zuma in upanja. Morda se bodo drugi zelo dolgo branili, da bi zgradil most do njih, a če ne bo prvega otoka, ne bo nikoli nobenega mostu. Joseph Weizenbaum je bil pesimist poln upanja. Nekoč je omenil Stephana Hawkingsa, ki je dal svetu še 60 let, če ne bomo ukrenili nečesa radikalnega. Tudi sam je bil pre- pričan, da smo na koncu, vendar je napovedal še 100 let. Ob zelo trdem delu bi potrebovali toliko časa za rešitev in rešitev je možna. Franci Pivec