OZ 2007/4

230 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Podatki v tabeli nazorno govorijo o učinkovitosti vza- jemne katalogizacije, ki je premosorazmerna z velikostjo sistema. Večji je sistem, bolj učinkovita je vzajemna katalogizacija. Na primeru COBISS.SI vidimo rezultat (in tudi smiselnost) široko razvejanega nacionalnega ko- operativnega sistema, v katerem sodeluje večina knjižnic. Če podatke o številu kopiranih zapisov gledamo z vidika stroškov katalogizacije, vidimo, da lahko knjižnica z ve- likim številom prevzetih zapisov pri ustrezni kakovosti kreiranih zapisov zmanjša stroške katalogizacije celo za 2/3. Če primerjamo podatke iz drugih nacionalnih COBISS-ov, vidimo, da je korelacija med velikostjo siste- ma in njegovo učinkovitostjo nedvomna. Takšno je tudi dejansko stanje: knjižnice v večjih sistemih v COBISS-u se v večji meri poslužujejo kopiranja zapisov, medtem ko knjižnice v manjših sistemih kopirajo sorazmerno manj zapisov. Korak naprej glede prostega pretoka bibliografskih in- formacij v COBISS-u predstavlja začetek prevzemanja zapisov iz svetovno znanih sistemov in s tem povezane sistematične skrbi za kakovost bibliografskih zapisov. Najprej je bilo leta 1990 omogočeno prevzemanje zapi- sov za serijske publikacije iz baze ISSN. Po letu 2000 je slovenskim knjižničarjem na voljo še dostop do zapisov dveh velikih svetovno znanih sistemov: to sta WorldCat (vzajemni katalog OCLC-ja) in normativna datoteka imen Kongresne knjižnice (LC Names). 2 Prva programska oprema za prevzemanje tujih zapisov za serijske publikacije iz baze podatkov ISSN je bila v sistem COBISS vključena leta 1990 v sodelovanju z Ju- goslovanskim bibliografskim inštitutom iz Beograda. Ko je bil leta 2000 v COBISS.SI vključen servis za pre- vzemanje zapisov iz OCLC-jeve baze podatkov World- Cat, so se tudi slovenske knjižnice uvrstile med množico evropskih in svetovnih knjižnic, ki si pri katalogizaciji, predvsem monografij, pomagajo s profesionalnimi servi- si. Uveljavljenje tega servisa je slovenskemu knjižničar- stvu prineslo veliko pozitivnih izkušenj in novega znanja, predvsem glede spoznavanja svetovno najbolj razširjenih katalogizacijskih pravil ter njim ustreznega formata. Z uveljavljanjem tujih servisov smo dobili več kot samo neposredno izkustvo z AACR2 in MARC 21 – dobili smo možnost primerjanja in kritičnega vpogleda v domačo katalogizacijsko prakso. Podatki o razmerju med kreiranimi in prevzetimi za- pisi v obdobju zadnjih petih let, predvsem pri zapisih za monografske publikacije in normativnih zapisih, kjer je prevzem zapisa iz tuje baze podatkov katalogizatorjeva prosta izbira, govorijo v prid prostemu pretoku biblio- grafskih zapisov. COBIB.SI Kontinuirani viri Monografski viri Normativni zapisi 2003−2007 Original. kreirani zapisi Prevzeti iz ISSN Original. kreirani zapisi Prevzeti iz OCLC (WorldCat) Original. kreirani zapisi Prevzeti iz LCNAMES 8.327 47 % 9.172 53 % 430.457 80,5 % 103.736 19,5 % 290.838 60 % 191.717 40 % Tabela 2: Število originalno kreiranih in prevzetih zapi- sov po posameznih tipih v obdobju 2003–2007 Ko je bil leta 2003 podpisan sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net , je bil knjižnicam petih držav JV Evrope dan na voljo prvi brezplačni servis za medsebojno izmenjavo bibliografskih zapisov. Zato imamo, ko govo- rimo o mreži COBISS.Net, dejansko v mislih možnost skupne uporabe knjižničnih virov v regiji. S pojmom “knjižnični viri” označujemo tako vire, ki jih hranimo in dajemo na voljo uporabnikom, kot tudi strokovno znanje, ki ga imajo bibliotekarji in drugi strokovnjaki, zaposleni v knjižnicah. COBISS.Net 2005*−2007 Original. kreirani zapisi za mon. publ. Prevzeti zapisi iz COBISS.Net za mon. publ. % prevzetih zapisov COBISS.BH 37.430 14.841 39,6 % COBISS.CG 56.373 43.902 77,4 % COBISS.MK 36.822 6.221 16,9 % COBISS.SI 201.810 4.616 2,2 % COBISS.SR 201.802 12.176 6,0 % Tabela 3: Odnos med originalno kreiranimi zapisi za mo- nografske publikacije in zapisi, prevzetimi iz COBISS. Net v obdobju od 11. 11. 2004 do 11. 11. 2007 (tabela izključuje zapise, ki so prevzeti iz OCLC WorldCat) V COBISS.Net smo vgradili najboljše izkušnje iz vza- jemne katalogizacije in prevzemanja zapisov tujih bibli- ografskih servisov. Utemeljili smo ga na treh temeljnih principih: • prostovoljnost, • brezplačni prevzem, • programska konverzija besedilnih fraz. Tudi če zapis v nacionalni vzajemni bazi podatkov ne obstaja, prevzem zapisa ni obvezen. Knjižničar ga lahko po lastni presoji prevzame iz katere koli vzajemne baze podatkov. Pri tem ni nobenih stroškov.