OZ 2005/4

264 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Kreatorji bibliografskih zapisov Število zapisov Delež nacionalna knjižnica 107.011 14,6 % univerzitetne in visokošolske knjižnice 361.754 49,5 % specialne knjižnice 203.448 27,8 % splošne knjižnice 21.315 2,9 % šolske knjižnice 743 0,1 % druge knjižnice (v nekdanji Jugoslaviji) 36.941 5,1 % Tabela 1: Število kreiranih zapisov po vrstah knjižnic KLASIFIKACIJA BIBLIOGRAFSKIH ENOT PO ENOTNI TIPOLOGIJI DOKUMEN- TOV/DEL Za vodenje bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS je predpisana enotna tipologija dokumentov/del (http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija- 21.11.2002.pdf), na podlagi katere se bibliografske eno- te klasificirajo. Vsaki bibliografski enoti se določi tip (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, strokovni članek, znanstvena ali strokovna monografija, znanstveni ali strokovni prispevek na konferenci itd.), ki mora ustrezati veljavni definiciji. Skupno je prepoznanih 52 tipov dokumentov/del: • Članki in drugi sestavni deli (21), • Monografije in druga zaključena dela (24), • Izvedena dela – dogodki (7). Tip članka se ugotovi na podlagi: • navedbe o tipu, ki je praviloma v zaglavju članka; • navedbe, da revija objavlja samo članke določenih tipov, ki jo praviloma uredništva objavijo v navodilih avtorjem; • naziva rubrike, v kateri je objavljen članek, če je revi- ja razdeljena na tak način. V drugih primerih knjižničar v sodelovanju z avtorjem/ avtorico ali ekspertom za predmetno področje opredeli tip dokumenta/dela v skladu z opisom tipov dokumentov/del. Bibliografski zapis v sistemu COBISS vsebuje vrsto podatkov, ki omogočajo programsko kontrolo pra- vilnosti razvrstitve bibliografskih enot po tipologiji na podlagi formalnih kriterijev. Tako npr. sestavek v monografiji ne more biti znanstveni članek, ker je članek lahko le sestavni del revije. Posebna koda za konferenčno gradivo onemogoča, da bi prispevek na konferenci, kjer koli je bil objavljen, dobil oznako za tip članka. Posebne kode za vrsto vsebine prav tako preprečujejo, da bi npr. kar koli razglasili za znanstve- no monografijo itd. Številne kontrole v programski opremi za vzajemno ka- talogizacijo pa odpovedo, če v bibliografskem zapisu ni vseh (za kontrolo) potrebnih podatkov ali če so vneseni podatki nepravilni. V praksi se je izkazalo, da je nekatere definicije mogoče različno razlagati, kar s pridom izrabljajo nekateri avtorji pri razvrščanju svojih del glede na število točk, ki jih s tem dobijo (bodisi po merilih ARRS bodisi po habilitacij- skih merilih univerz). VERIFIKACIJA USTREZNOSTI RAZ- VRSTITVE BIBLIOGRAFSKIH ENOT PO TIPOLOGIJI Tip bibliografske enote je podatek, ki je del bibliograf- skega zapisa in mora ustrezati veljavnim definicijam. Pravilnost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji lahko po formalnih kriterijih preveri (verificira) knjižničar, presojo, ali gre npr. resnično za znanstveno in ne strokovno delo, pa lahko opravi le ekspert za predmet- no področje. Ustreznost razvrstitve bibliografskih enot, ki pred- stavljajo kazalce znanstvene uspešnosti raziskovalcev po kriterijih ARRS, preverjajo osrednji specializirani informacijski centri (OSIC) po znanstvenih vedah. Trenutno so predmet verifikacije samo znanstvene pu- blikacije raziskovalcev, ki sodelujejo pri proračunsko financiranih programih in projektih. To so bibliograf- ske enote s tipologijo: • 1.01 (izvirni znanstveni članek), • 1.02 (pregledni znanstveni članek), • 1.03 (kratki znanstveni prispevek), • 2.01 (znanstvena monografija), • 1.16 (samostojni znanstveni sestavek v monografiji), • 2.31 (zbornik recenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci). Institucije, ki izvajajo naloge OSIC-ev po znanstvenih vedah, so bile izbrane na podlagi javnega razpisa Ministr- stva za šolstvo, znanost in šport pred tremi leti: • OSICN (naravoslovje) – Univerza v Ljubljani, Nara- voslovnotehniška fakulteta, • OSICT (tehnika) – Centralna tehniška knjižnica Uni- verze v Ljubljani,