OZ_2018_1-2

46 ORGANIZACIJA ZNANJA 2018, LETN. 23, ZV. 1 - 2 Umetna inteligenca in učeči se stroji naj bi bili znanilci največjih sprememb prihodnosti. Sčasoma naj bi se njihov vpliv razširil na celotno delovanje družbe. Vedno več je namreč pokazateljev, ki nakazujejo na to, da umetna inteligenca ni orodje v lasti posameznikov ali podjetij, ampak porajajoča se tehnologija, ki naj bi pomagala reševati probleme na globalni ravni in kompleksne družbene izzive. Tako napovedujejo, da bomo lahko na osnovi umetne inteligence rešili posledice, ki jih prinašajo klimatske spremembe. Umetna inteligenca tako postaja vseprisotna, na kar niso imune niti knjižnice. Navidezna resničnost je tudi v IZUM-ovi knjižnici (http://siktst.izum.si/) . Slika 2: Navidezna resničnost tudi v IZUM-ovi knjižnici PROST DOSTOP DO REZULTATOV AKADEMSKIH RAZISKAV Veliko zanimanja je pritegnilo posvetovanje o vrnitvi zaupanja v znanost, ki sta se ga med drugim udeležila tudi evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas ter portugalski minister za izobraževanje dr. Tiago Brandão Rodrigues. Za zaupanje v znanost je ključnega pomena odprt dostop. A danes je žal 90 odstotkov od 2,5 milijona raziskovalnih člankov dostopnih le prek plačljivih dostopov in tako nedosegljivih za npr. novinarje, paciente, državljane, poslovneže in politike. Evropa v odprtem dostopu do rezultatov dosežkov znanosti sicer prednjači pred ZDA in Kitajsko, a je še vedno daleč od cilja, ki se imenuje Open Science. Evropska komisija želi v prehodu na odprti dostop do znanosti doseči večje zaupanje v znanost. Pogoj pa je, da laična javnost bolje razume znanost in jo zato tudi bolj priznava; da bi to dosegli, je treba vsem omogočiti preprostejši dostop do rezultatov znanstvenih dosežkov. Komisar je poudaril izjemen pomen prenosa znanstvenih dosežkov oz. omogočanja, da jih razume tudi javnost. Ne nazadnje ni prav, da za raziskave namenimo milijarde evrov, javnost pa o tem ni obveščena na način, ki bi ji bil razumljiv. Nobelov nagrajenec dr. Robert Curl je izpostavil vprašanje, kdo sploh je izvedenec oz. strokovnjak. Opozoril je na dejstvo, da je danes, v času hitrega in preprostega širjenja informacij, vse več samooklicanih strokovnjakov in strokovnjakov, ki dajejo mnenje za področja zunaj njihove pristojnosti. Strinjal pa se je s tem, da je izjemno težko splošni javnosti prenesti informacije o dosežkih znanosti, takšne, o katerih na primer javnost obvešča Nacionalna akademija znanosti v ZDA. Posvetovanje se je zaključilo s sklepom, da si bo Evropa še naprej prizadevala širiti rezultate znanstvenega in raziskovalnega dela. Odprt dostop do znanosti bo spodbudil inovacije, kar bo neposredno vplivalo na dvig gospodarske rasti. LAŽNE NOVICE Veliko dogodkov se je ukvarjalo s problematiko lažnih novic. Joseph Kahn iz New York Timesa je opozoril na moč, ki jo imajo velika podjetja, ker razpolagajo z ogromnimi količinami uporabniških podatkov. Izpostavil je izjemen vpliv in globalne razsežnosti, ki si jih je bilo do škandala, povezanega s Facebookom in Cambridge Analytico, nemogoče predstavljati. Povedal je, da so ta velika podjetja nastala z drugimi nameni in da tudi podatki najbrž niso bili zbrani z namenom zlorabljanja na tako visokem, celo političnem nivoju. Digitalne platforme so se namreč preoblikovale v medijska podjetja, kar zahteva ustrezno regulacijo. Na več posvetovanjih so potekale debate o tem, ali so lažne novice le smešne zbadljivke ali pa imajo celo potencial ogroziti globalno zaupanje v demokracijo. Lažne novice ne postajajo, ampak so že postale uspešen poslovni model. Osredotočenost na število obiskov spletne strani, ki prinašajo dobiček iz spletnega oglaševanja, je privedla do razvrednotenja kredibilnosti oglaševanih vsebin. Gre za tipični primer zlorabe umetne inteligence in masovnih podatkov v sodelovanju z drugimi sodobnimi tehnologijami, katerih rezultat sta zavajanje javnosti in stekanje denarja k oglaševalcem lažnih novic. Res pa je, da je v tem primeru tehnologijo mogoče uporabiti tudi v prid človeštvu, saj je prav z umetno inteligenco mogoče slediti izvoru lažnih novic. Omenjeno je bilo tudi københavnsko pismo; nagovarja vse, ki danes prispevamo k tehnološkemu razvoju. Gre predvsem za prevzemanje odgovornosti za svet, ki ga soustvarjamo. Odgovornost je pojem, ki ga je bilo na konferenci pogosto slišati, in to v smislu prevzemanja odgovornosti tako za tehnološki razvoj kot za spremembe, ki jih le-ta prinaša družbi in svetu. Københavnsko pismo nas tako na nevsiljiv način opominja: • Tehnologija ni nad nami. • Napredek pomeni več kot inovacije. • Gradimo iz zaupanja. • Načrtujmo z odprtostjo do kritike. • Načrtujmo za človeštvo, ne za človeka. POROČILO