OZ 2016/1

45 ORGANIZACIJA ZNANJA 2016, LETN. 21, ZV. 1 Google je brezplačen, saj je model brezplačnega poslovanja najboljši način, kako priti do največjega možnega trga in vsesplošnega množičnega sprejetja. Googlova strategija (imenujejo jo "max strategy") naj bi bila v prihodnosti značilna za vse informacijske trge. Drugače pa Google uporablja strošek na klik ("cost per click"), Amazon pa strošek na transakcijo ("cost per transaction"), ki ju zaračunavata oglaševalcu le, če obiskovalec postane kupec, ki za nakup plača. Oglaševalci na Googlu lahko plačujejo tudi fiksni znesek, na katerega promet ne vpliva, in sicer za oglase v rezultatih iskanja ali za vključevanje njihovih logotipov v videoposnetke in igre. Lahko ugotovimo, da so bili elementi modela "zastonj" že zdavnaj vgrajeni tudi v nekomercialno poslovno strategijo IZUM-a, ki se je v praksi izkazala kot uspešna (npr. brezplačna izmenjava bibiografskih in kataložnih zapisov v mednarodni regionalni mreži COBISS.Net) . Za nekatere pa je model "zastonj" nekompatibilen z osnovnimi zakoni ekonomije. To, da model "zastonj" (angl. free ) ogroža intelektualno lastnino, kot so patenti in avtorska pravica, dokazuje tudi razlika med "libre" (prosto za uporabo po določeni ceni) in "gratis" (uporaba je brezplačna). Po tradicionalnem modelu se z izumiteljstvom in ustvarjalnim delom ne bomo ukvarjali, če ne pričakujemo, da bomo plačani za naše izume in ustvarjalna dela. S patenti in avtorsko pravico si to lahko zagotovimo. Če pa pričakujemo, da bo nekoč cena izumov in ustvarjalnih del na trgu enaka ničli, se na splošno zastavlja vprašanje smisla varstva intelektualne lastnine v obliki patentov in avtorske pravice. Zakoni o intelektualni lastnini pa že od nekdaj poznajo tudi pojem "zastonj" na primeru znanstvenega dela, ko raziskovalci brezplačno uporabljajo objavljena znanstvena dela. Za uporabo patentov pa moramo plačati in jamčiti za njihovo tajnost, vendar le do poteka določenega roka (npr. sedemnajst let). Andersonov pojem "free" združuje "libre" in "gratis". Po tem modelu smo za brezplačno uporabo naših patentov in ustvarjalnih del plačani s pridobivanjem ugleda (angl. reputational currency ), ki se lahko pretvori v materialne vrednosti. Reference Anderson, C., 2006. The Long Tail: Why the Future of Business is Selling Less of More. New York: Hyperion. Anderson, C., 2009. Free: The Future of a Radical Price . New York: Hyperion. Barlow, J. P., 1994. The Economy of Ideas: A framework for Patents and Copyrights in the Digital Age. (Everything you know about intellectual property is wrong). Wired , [online] 2.03. Dostopno na: http://www.wired.com/wired/archive/2.03/economy.ideas.html [26. 2. 2016]. Carpenter, M., 2000. Main and Added Entries. V: Connell, T. H. in Max- well, R. L. ur. The Future of Cataloging: Insights from the Lubetzky Symposium. Chicago, London: American Library Association, pp. 60–71. Castells, M., 1996. The Rise of the Network Society. ( zbirka The Informa- tion Age: Economy, Society and Culture, Vol. I.) Cambridge, MA; Oxford, UK: Blackwell. Chitrakar, U., Knežević C., L., Hren, K., Marc, M., Podnar, A., Rebec, P., et al., 2010. Gospodarski prispevek panog, ki temeljijo na avtorski pravici, v Sloveniji . Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Dostopno tudi na: http://www.imamidejo.si/resources/files/Studi- ja_ASP-BDP-SI_WIPO.pdf [26. 2. 2016]. Evropska komisija, 2008a. Zelena knjiga: Avtorske pravice v gospodarstvu znanja . (Bruselj, 16.7.2008 COM(2008) 466 konč.) [pdf] Dostopno na: http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2008/SL/1-2008- 466-SL-F1-1.Pdf [26. 2. 2016]. Commission of the European Communities, 2008b. Green Paper: Copy- right in the Knowledge Economy . (Brusels, COM(2008) 466/3) [pdf] Dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/copyright/docs/ copyright-infso/greenpaper_en.pdf [26. 2. 2016]. Fletcher, R., 1966. Instinct in Man . New York: Schocken. Furby, L., 1978. Possessions: Toward a Theory of Their Meaning and Function Throughout the Life Cycle. V: Baltes, P. B. ur. Life-Span Development and Behavior (Volume 1) . New York, San Francisco, London: Academic Press, pp. 297–336. Goldberg, E., 2005. The Wisdom Paradox: How Your Mind Can Grow Stronger As Your Brain Grows Older . New York: Gotham Books. Heilbroner, R., 1975. Marxism, Psychoanalysis, and the Problem of a Unified Theory of Behavior. Social Research , 42(3), pp. 414–432. Israel, J., 1978. FromLevel ofAspiration to Cognitive Dissonance, or,What the Middle ClassWorriesAbout. V: Buss,A. R. ur. The Social Context of Psychological Theory: Toward a Sociology of Psychological Knowledge . New York: Irvington, pp. 239–257. James, W., 1890. Principles of psychology . New York: Macmillan. Jaszi, P., 1991. Toward a Theory of Copyright: The Metamorphoses of "Authorship". Duke Law Journal , [online] 2, pp. 455–502. Dostopno na: http://www.jstor.org/stable/1372734 [26. 2. 2016]. Jaszi, P., 1998. Is this the end of copyright as we know it? V: Nordisk Forum Tvrtko-Matija Šercar: STRUKTURNA KRIZA AVTORSKE PRAVICE