OZ 2013/1-4

34 ORGANIZACIJA ZNANJA 2013, LETN. 18, ZV. 1 – 4 na eni strani raste, proračuni knjižnic pa se zmanjšujejo. Zato je toliko bolj pomembno, da vodstva knjižnic razumejo in poznajo aktivnosti knjižničarjev in stroške, povezane s temi aktivnostmi, saj so proračunska sredstva omejena. Predavateljica je predstavila rezultate raziskave o stroških obdelave gradiva v Arenberg Campus Library, KU Leuven. Analiza je temeljila na relativno preprosti in hitri metodi TDABC (angl. time-driven activity- based costing ), ki zahteva le dva parametra: oceno časa, potrebnega za izvajanje posameznih aktivnosti, in strošek na enoto časa ponujene kapacitete. S to metodo je bilo raziskanih že nekaj aktivnosti v knjižnicah – npr. medknjižnična izposoja, nabava, postopki izposoje, avtorica pa se je osredotočila na analizo procesa katalogizacije. Najprej je celoten postopek katalogizacije razdeljen na pripravo novih zapisov in prevzemanje obstoječih zapisov. Rezultati analize so prikazali znatne prihranke v času in denarju, kadar so bili zapisi prevzeti. Prevzemanje zapisov pomeni kar 33-odstotni prihranek v primerjavi s pripravo čisto novega zapisa. Rezultati raziskave so predstavljeni tudi na sliki 1 in 2. Slika 1: TDABC v procesu katalogizacije – priprava novega zapisa Slika 2: TDBAC v procesu katalogizacije – prevzemanje zapisa Celotna predstavitev je dosegljiva s povezave http://www. liber2013.de/index.php?id=42 . Avtorica ugotavlja, da je lahko metoda TDABC koristen pripomoček za analizo procesa katalogizacije, saj lahko podatki koristijo vodstvu knjižnice pri sprejemanju odločitev o delovanju in organizaciji dela v knjižnici. Paula Mikkonen (National Library of Finland, Helisinki) je v referatu z naslovom Promoting the Transition form Print to e-Books in Finland govorila o finskem modelu knjižničnega trga za e-knjige. Finska nacionalna knjižnica z več partnerji sodeluje v projektu EBIB, katerega rezultat je poskusno obdobje ponudbe e-knjig v mestnih knjižnicah na področju Helsinkov. Finska nacionalna elektronska knjižnica (FinELib) vzporedno vodi lasten nabavni model za e-knjige. Cilj projekta je bil ponuditi dostop do e-knjig vsem finskim javnim knjižnicam in politehnikam, prav tako pa raziskati trg e-knjig in ponudbo na tem trgu. Heli Kautonen (National Library of Finland, Helsinki) je v referatu Towards perfection Step by Step – User Experience Design and Evaluation in the Context of Digital Libraries predstavila izbrana poročila o raziskavah v digitalnih knjižnicah s poudarkom na uporabnikovih izkušnjah in evalvaciji. Rezultati raziskav so bili upoštevani pri pripravi vmesnika Finna (vmesnika za finsko digitalno knjižnico) in uporabniške zahteve so bile ključne za razvoj. Ker je razvoj digitalne knjižnice povezan z znatnimi stroški, namreč ni prostora za eksperimentiranje, kako izboljšati kakovost. Kristina Hormia-Poutanen (National Library of Finland, Helsinki) je v referatu Reshaping Digital Library Servicev at NationaL Level – Why, How, When? predstavila odzive Finske na zahteve po spremembi storitev knjižnic v sedanji digitalni eri. Finska se odziva na zahtevane spremembe s tremi glavnimi projekti: novim servisom "discovery", repozitorijem metapodatkov in novim knjižničnim sistemom (specifikacijo zahtev so začeli pripravljati v letu 2013). Osnova vsega pa je premik na t. i. odprtokodne rešitve tako pri razvoju vmesnika kot pri razvoju knjižničnega sistema. Ta odločitev je tudi v skladu s finsko nacionalno politiko, ki spodbuja narodno in mednarodno sodelovanje pri razvoju. Finski vmesnik Finna (www.finna.fi) je servis, ki v celoti temelji na OSS (angl. open source solutions, vufind ). Finna ponuja izboljšane storitve za končne uporabnike in vključene ustanove, zagotavlja interoperabilnost in skalabilnost in ponuja rešitve za konzorcije. Najbrž se je prav zaradi tega že nekaj evropskih držav zanimalo za njihovo rešitev. Carlos Marais Pires (DG Connect, European Comission, Bruselj) je v vabljenem predavanju z naslovom Enabling Data-Intensive Science Trough Advanced Data e-Infrastructures and Services govoril o ohranjanju podatkov in omogočanju širokega dostopa do njih, v POROČILO