OZ 2012/2

M T 101 ORGANIZACIJA ZNANJA 2012, LETN. 17, ZV. 2 prakticirati poštenost in odgovornost v poslovanju z drugimi; • vprašanja potrošnikov – zagotavljati zdrave in varne proizvode, ustrezne informacije in promovirati tranjostno porabo; • udeležba v skupnosti in razvoj – biti dober sosed in biti vključen v izboljševanje razmer v lokalni in širši skupnosti. Organizacije naj bi iz shematičnega prikaza standarda lažje razumele odnose med različnimi vsebinskimi sklopi standarda. Tabela 1: Odnosi med vsebinskimi sklopi standarda Kako naj organizacije uvedejo standard ISO 26000 Postopek uvedbe standarda ISO 26000 ima šest stopenj: 1. Ugotoviti dejansko stanje (trenutno sliko) lastnega družbeno odgovornega delovanja. 2. Evalvirati delovanje po sedmih ključnih vprašanjih družbene odgovornosti. 3. Sodelovati s partnerji in ugotoviti, kako lahko vsi bolje delujejo skupaj. 4. Načrtovati izboljšanje (preveriti, kateri viri so na voljo in v kolikšni meri je bil trud opažen). 5. Oblikovati javno poročilo (poročilo je že samo po sebi družbeno odgovorno dejanje) in ga ustrezno (npr. online) objaviti vsaki dve leti. 6. Ustvarjati si dobro ime in seznanjati javnost, da organizacija uresničuje standard ISO 26000 (na domači spletni strani, v brošurah, na posterjih, v poslovni korespondenci itd.). Ko enkrat organizacija razume načela in so glavni subjekti in določene zadeve o družbeni odgovornosti prepoznane, mora organizacija poiskati načine, kako naj vključi družbeno odgovornost v svoje odločitve in dejavnosti, ob upoštevanju navodil iz standarda, to pomeni vključiti družbeno odgovornost v svojo politiko, organizacijsko kulturo, strategije in operacije; zgraditi notranjo kompetenco za družbeno odgovornost, lotiti se notranje in zunanje komunikacije o družbeni odgovornosti; redno preverjati te akcije in prakso, povezano z družbeno odgovornostjo. Kakšne so koristi ob uvedbi standarda ISO 26000 Sprejetje in resnično družbeno odgovorno delovanje organizacije lahko med drugim vpliva tudi na: • konkurenčno prednost, • ugled, • sposobnost pritegniti in obdržati zaposlene, člane, uporabnike, • ohranjanje morale, dolžnosti (obveznosti) in produktivnost zaposlenih, • stališče investitorjev, lastnikov, donatorjev, sponzorjev in finančne skupnosti, • odnose z drugimi (organizacijami, vladami, mediji, ponudniki, ocenjevalci, strankami) in okoljem, v katerem deluje. Uspešnost standarda ISO 26000 v praksi je v tesni povezavi s prizadevanji celotnega tima organizacije, ne samo posameznikov. Nagrada Horus Inštitut za razvoj družbene odgovornosti podeljuje slovensko nagrado za družbeno odgovornost, imenovano Horus. Podeljuje jo v različnih kategorijah – podjetjem, zavodom in medijem pa tudi posameznikom, in pri tem vključuje tudi Slovence v zamejstvu in po svetu. Vse aktivnost in projekti, ki jih ocenjuje komisija, morajo biti usmerjeni v dolgoročno dobrobit zaposlenih, okolja in skupnosti. Objava razpisa za nagrado Horus za leto 2012 je napovedana v mesecu maju. Spletne povezave • Inštitut za razvoj družbene odgovornosti: www.irdo.si. • Organizacija ISO: www.iso.org . • Standard ISO 26000: http://www.iso.org/sr . • Slovenska nagrada za družbeno odgovornost Horus: www.horus.si . • Priročnik za mala in srednja podjetja, ki se želijo ravnati po standardu ISO: http://www.ecologia.org/isosr/ ISO26000Handbook.pdf (maj 2011). POROČILO