OZ 2010/3

M T 111 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 3 Sodelovanje članov študijskega krožka se je kazalo tudi pri drugih prireditvah ob vaških praznikih in slavjih. Ob posameznih dogodkih postaja študij neposredno vpleten in povezan z vsakdanjim življenjem ljudi. Strokovno lahko govorimo pri študijskih krožkih o maksimalni integraciji izobraževanja z vsakdanjim življenjem ljudi, z njihovimi drugimi dejavnostmi, ki jih opravljajo, če se izobražujejo ali pa ne. IZTRGANO POZABI Projekt je rešil pozabe veliko elementov izročila. Tukaj navajamo nekatere: Tilka Manfreda: Pa zapojmo ... Pa zapojmo eno po podmelško: Dal pa klancu zejle flancu, ta je pa pa miuška. Pa zapojmo eno po klavžarsko: Dal pa uad huod brez gat, ta je pa pa kloužarska. Pa zapojmo eno pa po rakovško: Gar pa mahu klapa jahu, ta je pa pa rakuška. Pa zapojmo eno pa po kneško: Knješka briza je prišla u kriza, ta je pa pa knješka. Pa zapojmo eno pa po selsko: Vitr pihnu čikle uzignu, ta je pa pa sjelska. (se nadaljuje) Ivan Laharnar: Znamenite osebnosti • Ivo Šorli (1877–1958), pisatelj • Andrej Jekše (1816–1849), duhovnik in prosvetni delavec • Simon Golja (1690–?), pobudnik tolminskega punta • Dr. Ivan Šavli (1908–1976), profesor, prevajalec, zgodovinar • Ivan Murovec (1859–1917), duhovnik in prosvetni delavec • Stanko Murovec (1906–1982), šolnik in kulturni delavec • Ivan Murovec (1903–1967), šolski nadzornik in kulturni delavec • Štefan Golja (1689–1764), duhovnik in graditelj cerkve na Kneži • Andrej Smrekar (1868–1913), duhovnik, pesnik, prevajalec, izseljenec v ZDA • Viktor Kos (1899–?), duhovnik • Tomaž Seljak (1878–1964), podobar • Ivan Šorli (1853–1932), pravnik • Josip Kenda (1859–1929), učitelj in folklorist • Ciril Drekonja (1896–1944), učitelj in pisatelj, ustreljen kot talec • Peter Šorli (1876–1947), duhovnik D. Papež, S. Kenda, L. Kenda, I. Laharnar: Ljudske šege Nedelja – Na gospodov dan so možje oblekli bele srajce in "ta gmašni gvant". Odšli so k sveti maši. Po maši so se ustavili v vaških gostilnah (pri Nejku, pri Luku ali pri Vjerčku) in popili "pudlč" ali "fraklc" žganja ali "kvartin" vina. Pri maši ženske in moški niso smeli sedeti skupaj. Žensk niso pustili na kor. Petek in sobota – Veljalo je pravilo, da se v petek ne smeš smejati, saj se boš sicer v nedeljo jokal. Ob petkih se ni smelo vasovati, ker so vasovali samo vdovci. Glede vremena je veljalo, da petek ne drži s tednom. Tudi nobeno delo se ni smelo začeti v petek, ker je petek slab začetek. V soboto so predvidevali lepo vreme, da bo siromak lahko posušil edino srajco. God – Včasih so praznovali samo god, ker so menili, da ima vsako tele svoj rojstni dan, goda pa ne. Večer pred godom so s pokrovkami "rovštali". Tisti, ki je imel god, je moral z vodo loviti "rovštarje" in jih oblivati. Nato jih je povabil v hišo in jih pogostil. Na god so slavljencu skuhali štruklje. Sveti Miklavž – Zvečer, preden so odšli spat, so otroci na mizo nastavili velike krožnike. Ker je bila skoraj po vseh hišah velika revščina, je Miklavž prinesel otrokom le skromna darila (orehe, suhe hruške, jabolka, lešnike …). Vsakemu otroku je prinesel šibo. Te otrok ni smel zlomiti, ker je bila sveta. Božični prazniki in novo leto – Že pred božičem so v vsaki hiši pripravili jaslice. Na sveti večer se je zbrala vsa družina in skupaj so odšli k polnočnici. Na večer pred božičem, na silvestrovo in pred sv. tremi kralji so dali oljko na oglje, da se je kadila. S tem kadilom in žegnano vodo so odšli po vseh prostorih, da bo bog obvaroval družino in živino. Sveda za te praznike ni smela manjkati "gbanca". Otrokom so za novo leto "podkovali konja" – dali so jim denar, ko so prišli voščit novo leto. Pust – Preproste, domače prireditve so bile v pustnem času, ko so nastajale zelo originalne preproste maškare, polne duhovitosti in sočnega domačega humorja. Najbolj duhovita in originalna sta bila Gašperjev Ivanc in Mihec KRONIKA