OZ 2010/1-2

82 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 5. Davčna tajnost . Podatki o davčnih obveznostih so absolutna izjema. 6. Varstvo upravnega, sodnega, kazenskega postopka. Takšno varstvo uživajo podatki, preden je upravni, sodni ali kazenski postopek zaključen. 7. Podatek v zvezi z notranjim delovanjem organa, če bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. To so podatki s kolegijev, sestankov v organu, iz zapisnikov delovnih skupin. 8. Dokument v postopku izdelave, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Ugotavlja se (škodni kriterij), ali bi nastopila relativna izjema (npr. osnutek odločbe), preden jo potrdi organ. 9. Podatek o naravni oziroma kulturni vrednosti. Te podatke ščiti in opredeljuje Zakon o varstvu narave (ZON). 10. Arhivsko gradivo ureja Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Za arhivsko gradivo je določen rok, od kdaj naprej je gradivo prosto dostopno in do kdaj. Izjeme ne morejo predstavljati podatki o porabi javnih sredstev ali podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Plače v javnem sektorju so javne. To določa posebna določba v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Obstaja pa tudi delni dostop do informacij javnega značaja. Pri tem gre za "prekrivanje" dela informacij, ki se nahajajo med informacijami javnega značaja, vendar prosilci niso upravičeni do vpogleda vanje. Vsak organ določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja (9. člen ZDIJZ). Določba ZDIJZ zavezuje organe, da posredujejo v svetovni splet naslednje informacije javnega značaja: • prečiščena besedila predpisov, ki se nanašajo na delovno področje organa, • programe, strategije, stališča, mnenja in navodila, ki so pomembna za poslovanje organa s fizičnimi in pravnimi osebami, • predpise, programe, strategije, dokumente, ki se nanašajo na delovno področje organa, • vse objave in razpisno dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročila, • informacije o svoji dejavnosti ter upravnih, sodnih in drugih storitvah, • vse informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat, • druge informacije javnega značaja. V tretjem delu seminarja se je pridružila Nataša Pirc Musar , informacijska pooblaščenka, ki je nadaljevala temo in odgovarjala udeležencem na njihova vprašanja. Razložila je prepletenost osebnih podatkov v infor- macijah javnega značaja. Pri osebnih podatkih obstaja več krogov zasebnosti, in sicer: • Prvi krog zasebnosti. V ta krog podatkov in informacij nima nihče pravice posegati. Za to področje je pristojno kazensko pravo. Samo z odredbo preiskovalnega sodnika se lahko odredi preiskava in pregled tovrstne zasebnosti (pregled stanovanja, dogajanje doma ipd.). • Drugi krog zasebnosti. Tu gre za pričakovano zasebnost, ki se prestavi iz prvega kroga zasebnosti ("nočeš, da te motijo"). Obstajajo pa "javne osebe", in sicer absolutna javna oseba (politiki, funkcionarji, igralci, pevci…) in relativno javna oseba, ki je javna oseba za trenutek (TV-zvezde, serijski morilci). Za tako imenovane javne osebe se predpostavlja, da na javnih prostorih nimajo več zasebnosti. • Tretji krog zasebnosti. Tu gre za informacijsko zasebnost in komunikacijsko zasebnost. In še nekaj aktualnih vprašanj in zanimivih odgovorov informacijske pooblaščenke: • Ali lahko delodajalec pridobi informacije o zdravstvenem stanju delavca (bolezni, terapije, uživanje zdravil)? Ne. Pridobi lahko samo podatke o poškodbah, ki so nastopile na delovnem mestu in je za njih tudi odgovoren. • Ali so plačni seznami delavcev zaposlenih v državni upravi in javni upravi javno dostopni? Da. Javno dostopni so podatki o bruto znesku plače, nikakor pa ni celotni plačilni list javni podatek. Prav tako so javni podatki: naziv, položaj, izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, napredovanje, izobrazba, del plače za delovno uspešnost javnega uslužbenca. • Ali je sklep o dopustu delavca v javnem sektorju javni podatek? Ne. • Ali so primerjalni podatki kandidatov za zaposlitev, na podlagi katerih se je organ odločil skleniti pogodbo o zaposlitvi z enim od njih, javni? Ne. • Kaj stori prosilec za dostop do informacij javnega značaja, če mu organ zaračuna nenormalno visoke stroške zaradi posredovanja informacij? POROČILO