OZ 2010/1-2

74 ORGANIZACIJA ZNANJA 2010, LETN. 15, ZV. 1 – 2 prebivalstvo (blogi, forumi, tviterji, vikiji). Ta obseg in kompleksnost objavljenih vsebin (blogi itd.) ter naraščajoče število uporabnikov zahteva posodobitev iskalnih orodij, saj tehnologija iskanja izvira še iz časov šestdesetih in sedemdesetih let in ni več kos kakovostnemu poizvedovanju za vse bolj zahtevne uporabnike. To iskanje ni več le v domeni specializiranih knjižničarjev, temveč ga izvajajo uporabniki spleta. Večina predavateljev vidi kot del rešitve semantični splet, ki bo znal ob ustreznih modifikacijah iskalnikov popolnoma izkoristiti potenciale spleta. Pri tem je pomembno opozoriti, da ustreznost presojajo ljudje in ne računalnik – ta zna le računati in prikazati rezultate iskanja. V tem smislu bi bilo treba iskalnike usmeriti v podobno vlogo, kot jo imajo referenčni knjižničarji – prvo vprašanje zastavi uporabnik, naslednja vprašanja pa računalnik, cilj pa je priti do želene informacije. Govorilo se je tudi o spletu v realnem času (angl. realtime web ), problemu ažurnosti podatkov ter indeksiranja. Prihajajo mladi s svojimi mobilnimi napravami in pritiskajo na informacijska podjetja, ki se trudijo izboljšati ažurnost podatkov na spletu. V nekaterih panogah je realni čas zelo resna in pomembna zadeva (finance, zdravstvo, novice, logistika itd.) in trenutno ta problem vse informacijske družbe jemljejo resno in kot velik izziv. Dotaknili so se tudi problema dezinformacij na spletu in tudi tukaj niso imeli prave rešitve. Omenili so pomembnost kritičnega pogleda na objavljene vsebine, ki jih objavlja vse večje število uporabnikov spleta. Trenutna evolucija spleta je spodbujena z interaktivnim ter semantičnim spletom in koristnostjo funkcij, ki jih omogočajo vmesniki API-ji (angl. application programming interface ). Z rastočim omrežjem se pojavljajo problemi identifikacije/avtentikacije uporabnikov spleta in njihove varnosti. Trenutno obstajajo naslednje rešitve: 1. Avtentifikacija IP, ki identificira uporabnika na nivoju institucije. Deluje dobro za "on-campus" uporabnike, je pa neuporabna za oddaljene uporabnike. 2. Federativna avtentifikacija identificira uporabnika prav tako na nivoju institucije in je uporabna za uporabnike "on-campus" in oddaljene uporabnike. Primer tovrstne avtentifikacije predstavljata protokola Athens za Veliko Britanijo in Shibboleth. 3. Druge sheme "uporabniško ime/geslo" individualno identiteto rešujejo zunaj konteksta institucije v povezavi s kreiranjem uporabniških računov znotraj sistemov založnikov. 4. Druge sheme oddaljenih dostopov, kot je EZproxy, omogočajo oddaljenim uporabnikom, da se identificirajo preko svoje institucije v programskem okolju založnika. 5. Personalizirana prijava omogoča unikatno identifikacijo uporabnikov znotraj institucije in večinoma zahteva dodaten nivo prijave znotraj založnikovega programskega okolja, kar zahteva od uporabnika kreiranje in vzdrževanje dodatne identitete na strani založnika. Teh različnih načinov avtentikacije ni mogoče kombinirati ali jih združevati, kar predstavlja oviro v prihodnosti. Potrebna je nova rešitev. Problem presonalizacije se pojavlja ob vse rastočem in uporabnem spletu 2.0 (Twitter, Facebook, Google), kjer se mora uporabnik registrirati, če želi sodelovati v blogih, vikijih in v preostalih socialnih spletnih omrežjih. Eno izmed rešitev predstavlja protokol OpenID, ki omogoča enotno identiteto na številnih spletnih servisih. Srečujemo se tudi s problemom vodenja statistik (standard COUNTER) in tremi nivoji identitete na spletu: 1. Osebni račun za vsebine, ki so namenjene za osebno, privatno uporabo. 2. Vsebine, do katerih lahko dostopa le posamezni oddelek in ne celotna institucija. 3. Institucionalna identiteta in njihove pravice dostopa do posameznih vsebin. Splošno uveljavljeni standard COUNTER ne uspe rešiti beleženja statistik tovrstnih nivojev identitete, zato semantični splet predstavlja številne izzive na področju statističnih matrik. Zastavljajo se tudi številna vprašanja na nivoju zaupanja in varnosti: 1. Naj zaupamo svojo identiteto ponudnikom servisov? 2. Kdo nadzoruje osebne podatke spletnih servisov (Facebook, LinkedIn itd.)? V spletu povezanih podatkov (semantični splet ali splet 3.0) je identiteta osrednjega pomena za determiniranje zaupanja in avtentifikacije. Informacije na spletu so trenutno predvsem v dokumentih html . Html in današnji splet ponujata malo možnosti opisovanja vsebine. Semantična spletna tehnologija naj bi premostila tovrstno slabost s pomočjo opisnega jezika RDF in OWL. Te tehnologije, ki so standardi W3C POROČILO