OZ 2009/3

92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 ljena tudi pravila za upravljanje dokumentarnega gradi- va, vključno s sodobnim elektronskim poslovanjem in elektronsko hrambo gradiva v digitalni obliki. Poudarek je na urejenem poslovanju z gradivom, kamor sodi siste- matično razvrščanje na podlagi klasifikacijskih načrtov z določenimi roki hranjenja, evidentiranje gradiva v elek- tronskih evidencah, opremljanje z metapodatki, uporaba ustrezne informacijske tehnologije ter informacijska var- nostna politika. Vključuje pa tudi pomembne mednarodne standarde za to področje: ISO 15489, ISO 27001, ISO 23081 ter priporočila Evropske komisije Moreq. Jure Maček (Pokrajinski arhiv Maribor) je v prispevku Pregled dela v slovenskih državnih regionalnih arhivih primerjal poslovanje v slovenskih arhivih (Pokrajinski arhiv Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, Zgodovinski arhiv Celje, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Pokrajinski arhiv Ko- per, Pokrajinski arhiv Nova Gorica) in opisal dejavnost slovenskih regionalnih arhivov v obdobju 2004–2007. Analiziral je poročila o delu slovenskih arhivov ter za pri- merjavo izbral naslednje kategorije podatkov: • evidenca fondov in zbirk, • pridobivanje javnega arhivskega gradiva, • urejenost arhivskega gradiva v arhivih, • uporaba v znanstvenoraziskovalne in upravne namene, • kulturna, vzgojna in izobraževalna dejavnost, • raziskovalna dejavnost ter hranjenje in materialno varovanje gradiva. Primerjal je število javnopravnih oseb, za katere je arhiv pristojen na svojem območju, in višino dodeljenih finanč- nih sredstev. Rezultati te analize so prikazali dokaj ne- enakopraven položaj slovenskih arhivov, če primerjamo kadrovsko zasedbo, obdelano arhivsko gradivo ter druge dejavnosti. Predlagal je, da naj si ministrstvo za kulturo aktivneje prizadeva za odpravljanje razlik med slovenski- mi arhivi. Dr. Bogdan-Florin Popovici (Romunski narodni arhiv, Oddelek v Brasovu) je predstavil prispevek ISAD(G) in nekaj vidikov romunske arhivske prakse – Biti ali ne biti . Mednarodni arhivski standard ISAD(G) je sodobna reši- tev za standardizirano popisovanje arhivskega gradiva. Romunija, ki ima že nekaj desetletij standardiziran narod- ni sistem za arhivsko delo, bi ob uvedbi novega standarda lahko imela težave. Avtor je analiziral obstoj neskladij med ISAD(G) in romunskimi arhivskimi standardi. Arhi- visti sedaj pri delu uvajajo klasifikacijski načrt in določa- jo rok hrambe za vsak dokument. Glede na klasifikacijo se dokumenti zbirajo v spise in inventarizirajo, vendar takšni popisi arhivskega gradiva nikakor niso v skladu s standardom ISAD(G). Dr. Alenka Šauperl (Filozofska fakulteta, Ljubljana) in mag. Zdenka Semlič Rajh (Pokrajinski arhiv Maribor) sta v prispevku z naslovom Arhivski in knjižnični norma- tivni zapisi o korporativnih telesih, osebah in družinah primerjali standarde iz arhivistike in knjižničarstva ter prikazali razlike med arhivskim in knjižničnim gradivom. S primerjavo standardov, ki jih uporabljajo arhivisti in bibliotekarji, sta želeli ugotoviti, ali je možna medsebojna izmenjava podatkov, namesto da stroki neodvisno druga od druge tvorita vsaka zase enake baze podatkov. Primer- jali sta mednarodne standarde za opis arhivskega – ISAD(G) in knjižničnega gradiva – ISBD(G) ter standar- de za katalogizacijo avtorjev – ISAAR(CPF) in ustvarjal- cev – GARR. Strokovnjaki obeh strok so v Sloveniji te standarde sprejeli. Avtorici ugotavljata, da je podobnost med standardoma za popis arhivskega in knjižničnega gradiva skromna, večja je podobnost med standardoma za zapis imen korporativnih teles, oseb, družin. Sodelovanje pri popisu arhivskega in knjižničnega gradi- va je možno le v omejenem obsegu, saj so obema stroka- ma pomembni različni segmenti. Več sodelovanja bi bilo možno pri imenih ustvarjalcev ali avtorjev. Bibliotekarji so imena korporativnih teles, oseb in družin že popisali v normativni zbirki imen CONOR, ki je javno dostop- na, medtem ko arhivisti šele vzpostavljajo svojo zbirko. Avtorici sta predstavili idejo o skupni bazi teh podatkov in metaiskalniku, ki bi uporabniku omogočil, da bi hkrati iskal podatke v zbirkah knjižnic in arhivov. Vendar je zaenkrat takšna skupna baza podatkov o avtorjih prav zaradi omejenih finančnih sredstev še utopija. Dr. Antonio Monteduro (Srednjeevropska iniciativa, Trst, Italija) je v prispevku Skupna arhivska terminolo- gija kot nujna zahteva za komunikacijo z in med arhivi poudaril, da je pomembno doseči standardiziran jezik za področje arhivistike. Na takšen način bi strokovnjaki, ki delajo z arhivskih gradivom, in uporabniki imeli sredstvo za jasno komunikacijo. V razvoju jezikovnih orodij, ki bi omogočala dobesedni prevod iz enega v drug jezik, še niso presežene nekatere težave, kot na primer: da obstaja malo različnih besed v obstoječih slovarjih arhivske ter- minologije in da ne moremo prevesti enega pojma v drug jezik z eno besedo. Takoj ko bo jezikovna standardizacija uspešna na mednarodnem nivoju, bo lažje tudi raziskova- nje in uporaba arhivskih fondov. Marko Kac (Primat, d. d.) je predstavil materialno hrambo arhivskega gradiva v prispevku Primat in arhivi – Dolgoletno partnerstvo pri varovanju in ohranjanju arhivskega gradiva . Prispevek prikazuje razvoj opreme za arhiviranje in va- rovanje v Primatu, ki je podjetje s stoletno tradicijo na