OZ 2009/3

62 ORGANIZACIJA ZNANJA 2009, LETN. 14, ZV. 3 Izvleček Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta defini- cija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot nji- hova psihična osnova. Sodobne teorije in raziskave modrosti sledijo v osnovi dvema izročiloma o modrosti; zahodno izro- čilo poudarja kognitivno dimenzijo modrosti, vzhodno izročilo pa stremi k integraciji kognitivnih refleksivnih in afektivnih elementov, iz katerih sestoji tridimenzionalni model modrosti. Po uravno- vešeni teoriji modrosti je modrost vrednostna uporaba implicitnega znanja, proceduralnega znanja za reševanje problemov. Po filogenetskem ali evolucijskem pristopu je treba modrost opazovati tudi nadčasno v kulturnem kontekstu. Osnova modrosti sta inteligentnost za doseganje uspeha in ustvarjalnost, potrebno pa je tudi prepoznavanje vrednot kot meril pri doseganju splošnega dobrega skozi ravnovesje med last- nimi interesi, interesi drugih in zunanjimi interesi (vidiki okolja, v katerem živimo), in pri doseganju ravnovesja med prilagajanjem obstoječemu okolju, preoblikovanjem tega okolja in izbiro novega okolja. Kadar izpostavljamo lastne interese in spregledamo interese drugih, ni modrosti, obstaja pa, če iščemo splošno dobro in se zavedamo, da je to splošno dobro lahko za nekatere boljše kot za druge. Članek naj bi bil osnova za razmislek o vključitvi modrosti v učne programe od srednjih šol naprej in uvrstitvi v klasifikacijsko shemo védenja informacijske znanosti. Modrost je na koncu kontinuu- ma podatki-informacije-znanje-modrost. Povezana je z znanjem in dá se jo meriti z ustreznimi psi- hološkimi testi. Modrost kot predmet informacijske znanosti ima podobno kot znanje informativno in proceduralno komponento. Ključne besede modrost, implicitno znanje, eksplicitno znanje, inteligentnost, spomin, nezavedno, organizacija in upravljanje znanja, informacijska znanost, nevropsihologija Abstract Research on wisdom has become popular primarily in the last two decades. There is no generally excepted definition as yet, but a general consensus exists that wisdom is a concept, which can be studied from various aspects, similarly to information. Metaanalysis of selected sources from the fields of neuropsychology and information science, which acknowledge wisdom as a legitimate subject of study, has been carried out. Intelligen- MODROST KOT PREDMET INFORMACIJSKE ZNANOSTI * Tvrtko-Matija Šercar Valerija Trojar Institut informacijskih znanosti Maribor Kontakni naslov: tvrtko.sercar @ izum.si * Prvi del razmišljanja in pisanja o modrosti naj bi bil pričujoči članek, ki sva ga napisala s kolegico Valerijo Trojar, drugi del pod delovnim na- slovom “Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru modrosti” pa naj bi bil objavljen kot posebna celota (Op. T. Šercar).

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5