OZ 2008/3

88 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 3 Izvleček Avtor v svojem prispevku prikaže problem znanstvenega definiranja človeškega vedenja skozi re- lacijo med vedenjem in telesom na eni ter družbenimi pravili na drugi strani. Znanstvene razlage človeškega vedenja operirajo bodisi z biološkim, fiziološkim oziroma medicinskim pojmovanjem telesa, ki determinira vedenjske vzorce bodisi z družbenimi, kulturnimi oziroma duhovnimi bitnost- mi. Te vplivajo na vedenje posameznika in posredno tudi na njegovo telo. Prispevek na primeru človeškega vedenja ponuja v razmislek relativni status znanstvenih dejstev, legitimnost objektivno dokazanih trditev, metodologijo naravoslovnih znanosti ter epistemološki status znanstvenih »res- nic«. Temeljni epistemološki vodili pri tem sta kartezijska skepsa in (kulturni) relativizem vednosti, ki sovpadata z občim okvirjem sociologije vednosti, katere glavna predpostavka je fiktivni ali fan- tazmatični status družbene realnosti. Če so navedene trditve upravičene, bi to lahko imelo za posle- dico redefinicijo znanstvene klasifikacije védenja o vedênju. Ključne besede sociologija vednosti, filozofija znanosti, psihoanaliza, epistemologija, človekovo vedenje Abstract In his paper, the author presents the problem of how to scientifically define human behaviour through the relation between behaviour and the body on one side and social rules on the other. In scientific explanations of human behaviour, biological, physiological or medical understanding of the body is used, which further determines behavioural patterns either through sociological, cultural entities or entities of mind. These then have effect on the behaviour of an individual and indirectly also on his body. On the example of human behaviour, the paper makes us think about the relative status of scientific facts, the legitimacy of objectively proven statements, the methodology of na- tural sciences and the epistemological status of scientific “truths”. In this, fundamental epistemolo- gical guiding principles are Cartesian scepticism and (cultural) relativism of knowledge. They both concur with the general framework of the sociology of knowledge, the main assumption of which is fictional or phantasmatic status of social reality. If the aforementioned statements are justified, this could lead to the re-definition of scientific classification of the knowledge on behaviour. Keywords sociology of knowledge, philosophy of science, psychoanalysis, epistemology, human behaviour UVOD V zahodnoevropski družbi velja za razlage človeškega vedenja enako kot za pojmovanja telesa, namreč da so podvržena dvema osnovnima načinoma vzročnosti. Na eni strani je smer vzročnosti od duha k telesu, na drugi pa od telesa k duhu oziroma mentalnim procesom subjekta. V primeru razlag vedenja gre za vplive določenih bitno- sti na človeškega duha, ki se vpisujejo bodisi v telesno bodisi v družbeno sfero. Bistven dejavnik, ki vpliva na interakcijo med duhom in telesom, je realnost. Predvsem Matjaž Kova~i~ Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: matjaz.kovacic @ izum.si VÉDENJE O VEDÊNJU gre za družbeno konstrukcijo vednosti, 1 ki vpliva na sub- jektovo dojemanje okolja. Tako je mogoče oba načina vzročnosti pri razlagah vedenja specificirati: na eni strani gre za vpliv družbeno konstruirane vednosti in realnosti na duhovne procese v subjektu, na drugi pa za vpliv tele- snih kategorij na to duhovno komponento posameznika. Vsekakor pa se v taki razdelitvi ohranja Descartesova dihotomija med “res cogitans” in “res extensa” (prim. Howson in Inglis, 2001). V prvi skupini razlag vedenja gre torej za primat kategorije “res cogitans”, na katero vpliva neka širša, vendar še zmerom duhovna bitnost, na-