OZ 2008/2

M T 69 ORGANIZACIJA ZNANJA 2008, LETN. 13, ZV. 2 obsegu in izčrpnosti je izpostavil gesla o Trubarju, ki so jih napisali Jože Koruza (Enciklopedija Jugoslavije), Jože Rajhman (Slovenski biografski leksikon) in Igor Grdina (Enciklopedija Slovenije) in predstavljajo osrednji sloven- ski referenčni vir enciklopedičnih informacij. Svetovni enciklopedični viri opisujejo Trubarja v raz- ličnem obsegu in globini, pri čemer ga dokaj časa vodilni Britanica (v angleščini) in Larousse (v francoščini) sploh ne omenjata. Pregled dokazuje, da je Primož Trubar nesporna stalnica geselnikov, tako v izvirnih avtorskih kot tudi v prevede- nih enciklopedičnih delih, ki so dopolnjena s slovenskim deležem. Pri tem so vidne razlike v navajanju bibliograf- skih enot in ključnih letnic, med Trubarjevimi knjigami so zamolčane pesmarice, včasih ni opozorjeno, kdo je opazno vplival na Trubarjev miselni razvoj, spregledana so njegova stališča o etiki, izjemoma so omenjeni njego- vo pesniško oblikovanje, pripovedni odlomki in njegov načrt za razvoj slovenskega šolstva, pa tudi tega, kako zelo diferencirano je Trubar uporabljal knjigo kot medij, 9 v slovarskih prispevkih žal ne najdemo. Akademik dr. Matjaž Kmecl (SAZU, Ljubljana) je go- voril o poudarkih iz kulturnega boja med klerikalci in liberalci, ki ga po njegovem mnenju ne bo konec, ker smo Slovenci preveč zagrizeni. Prav tako misli, da ne bo ko- nec Gutenbergove dobe. Predstavil je tri skupine ugovorov in očitkov, ki so jih uporabljali nekateri, da bi (raz)vrednotili Trubarjevo zgo- dovinsko vlogo za slovenski narod: a) Odpadništvo od rimskokatoliške vere . Tisti, ki so Tru- barja obravnavali zgolj po verski (rimskokatoliški) oz. protiverski (nerimskokatološki) drži, so mu očitali, da je bilo njegovo dejanje proti katolištvu tudi dejanje zoper slovenski narod (označili so ga za antikrista). Tisti, ki ga zagovarjajo, pravijo, da v 16. stoletju zunaj vere ni bilo mogoče delovati in da zunaj vere ni bilo kulture. b) Potujčevanje . Tisti, ki so obravnavali germanizme v Trubarjevih besedilih, so mu očitali, da je knjige tiskal na tujem, 10 da so ga finančno podpirali nemški fevdalni go- spodje, da je tudi veroizpoved prihajala iz tuje Luthrove dežele in da je zato protireformacija in surovo uničenje protestantskih knjig predstavljala pravzaprav narodovo odrešitev. Tisti, ki so govorili v prid Trubarju, pa so trdili, da se zmeraj učiš od učitelja, ki ti je v danih okoliščinah blizu. Slovenski učenec pač pri nemškem, nemški pa se je pred tem tudi učil pri nekom tujem. c) Družbeno-razredna pripadnost . Eni so mu očitali, da je pisal glede na potrebe – enkrat za ubogi narod, drugič za plemstvo in proti kmečkim uporom (zmeraj pa proti Turkom), drugi pa so razumeli, da je bil Trubar predvsem organizator, ki je potreboval denar za uresničenje svojih načrtov, in pragmatik, ki je vedel, kje in kako lahko ta denar dobi. Čeprav je bilo vrednotenje Trubarja in njegovega dela zmeraj tudi sprotno politično in čeprav je mogoče posa- mezne ugovore celo utemeljiti na preverljivih dejstvih in jih dokazati, pa se je po težavni, zamotani logiki zgodilo najboljše iz najslabšega: Ker je želel Trubar očistiti vero in ker je to poveril vsakemu posamezniku, je moral tega posameznika izobraziti, opismeniti in mu v roke dati pri- ročnike. Da pa bi knjigo sploh lahko natisnil, je moral za sredstva prosjačiti pri reakcionarnem plemstvu, ki je sicer predstavljalo razrednega sovražnika kmečkega ljudstva. S prvimi tiski je tako Trubar odprl pot do začetkov moderne informacijske in narodno samozavestne družbe. Dr. Francka Premk (ZRC-SAZU, Ljubljana) se že 35 let ukvarja s Trubarjevim. Navedla je Trubarjeve bese- de: “priložite pomenu celu svoje srce” in ga zaradi tega uvrstila v naslednjo dobo, dobo srca. Svoje predavanje je posvetila odnosom Trubarja s somišljeniki na zahodu Evrope (preganjanimi heretiki) in iskala odgovore na vprašanje, kako je mogoče, da so bile te vezi s somišlje- niki (predvsem v Švici in Italiji) tako močne, da je kore- spondenca dosegla naslovnika. Dr. Primož Jakopin (ZRC-SAZU, Ljubljana) je torišče svojega dela, ki ni jezikoslovje, temveč jezikovne tehno- logije, ponazoril tako, da eni pač štejejo drevesa, drugi pa stavke. Orisal je razvoj računalniške tehnologije od njenih začet- kov pred 50 leti (ko je bilo še treba servisirati računalnik vsako uro in pol). Čas računalniške revolucije je postavil na prehod med letoma 1982 in 1983, ko je postal Spec- trum dostopen ljudem kot knjiga. Zanimiva je vzporedni- ca, da je bilo mogoče takrat do nove računalniške tehno- logije priti le na nelegalen način; podobno, kot je Trubar tovoril knjige v sodu, so razgledani ljudje pri prestopu meje pod svojimi oblačili skrivali novo tehnologijo. Na vprašanje, kaj vse še čaka novega Trubarja, pa je na- štel nekaj iznajdb, na katere čaka človeštvo: • spodoben prevajalnik za jezike, sicer so internetne vsebine, napisane na primer samo v slovenščini, neiz- koriščene vsebine; 11 • umetna pijavka, ki zna odvzeti kri brez bolečin, za potrebe invazivne medicine; • roboti v kmetijstvu, ki znajo zatirati škodljivce in pri tem ne uničijo rastlin.