OZ 2007/4

M T 265 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 knjig organiziramo tudi različne manifestacije, od razstav, koncertov, predavanj, promocij, do strokovnih srečanj itd. Od samega začetka delovanja Osrednje knjižnice Slo- vencev obstaja sodelovanje s Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Po zaslugi direktorice Andreje Pleničar in vodje matične službe Jadranke Matić-Zupančič je doseže- na zavidljiva raven sodelovanja. Pomagajo nam pri izbiri in nabavi knjig in drugega gradiva v slovenskem jeziku, skupaj pa se dogovarjamo in organiziramo književna sre- čanja in predavanja. Nabavo knjig v slovenskem jeziku financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. V času nacionalne manifestacije Mesec hrvaške knjige, ki poteka vsako leto od 15. oktobra do 15. novembra smo le- tos že petnajstič organizirali tradicionalno srečanje knjižnic in mest Karlovca in Novega mesta pod naslovom Sloven- ski dnevi v Karlovcu. Prireditev traja dva do tri dni, v pro- gramu pa je literarni večer, razstava likovnih umetnikov na temo, ki povezuje Hrvaško in Slovenijo, ter glasbeni večer, posvečen slovenskemu glasbeniku, ki deluje na Hrvaškem. V teh petnajstih letih so v Karlovcu gostovali pomembni slovenski književniki in literarni kritiki (France Bernik, Boris A. Novak, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Meta Kušar, Damjan Ovsec, Tone Pavček, Evald Flisar, Jadranka Matić- Zupančič, Barica Smole in drugi). Naša knjižnica redno so- deluje v okviru slovenskega in mednarodnega dneva knjige v Novem mestu, kjer predstavljamo karlovške književnike. Zahvaljujoč vsem tem medsebojnim literarnim srečanjem nam je uspelo skupaj izdati dvojezično (slovensko-hrva- ško) pesniško zbirko karlovških in novomeških pesnikov z naslovom “Rijeka riječi – reka besed”. Eden od skupnih projektov je tudi organizacija medna- rodnega strokovnega srečanja z naslovom Knjižnica – igrišče znanja in zabave. Prvo srečanje Knjižnice in prosti čas je bilo v Novem mestu leta 2005, drugi pa v Karlovcu z naslovom Knjižnice v turistični ponudbi. Karlovška knjižnica je izdala tudi zbornik lanskega mednarodnega strokovnega srečanja. Tretje srečanje je bilo letos spet v Novem mestu na temo Knjižnica in odprtost komunicira- nja, naslednje srečanje pa bo v Karlovcu leta 2008. Neprekinjena komunikacija in sodelovanje nam pomaga dosegati boljše in kakovostnejše rezultate, s čimer so za- dovoljni naši uporabniki, mi pa imamo možnost izmenjave izkušenj, učenja in stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Iz hrvaščine prevedel Franci Pivec. Jana Mena{e (In{titut za narodnostna vpra{a- nja, Ljubljana): Specializiran INDOK center in knjižnica In{tituta za narodnostna vpra{anja Kontaktni naslov: jana.menase @ guest.arnes.si Specializirani INDOK center in knjižnica sta del Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki je najstarejši tovrstni inštitut v Evropi in tudi na svetu nasploh, saj je bil usta- novljen leta 1925 in torej šteje že častitljivih 82 let. Ob ustanovitvi se je imenoval Manjšinski inštitut in je bil na- menjen manjšinskim študijam – položaju Slovencev, ki so po ustanovitvi Jugoslavije ostali kot manjšine v sosednjih državah, ter položaju nemške in madžarske manjšine v Sloveniji. Svoje delovanje je razširil na vprašanja razvoja mednarodnih standardov za zaščito manjšin, se aktivno vključil v evropsko manjšinsko politiko in pripravo za- konodaje. V začetku druge svetovne vojne so ga ukinili, da gradivo ne bi prišlo v roke okupatorjem. Proti koncu vojne je bil na osvobojenem ozemlju ustanovljen njegov naslednik, Znanstveni inštitut, po vojni pa se je njegov Oddelek za mejna vprašanja preoblikoval v INV. Najprej je deloval pod okriljem univerze, od 1956 pa kot samo- stojni inštitut, leta 1992 pa je postal eden prvih javnih znanstvenih zavodov v samostojni Sloveniji. Iz zgodovinskih časov je INDOK centru s knjižnico osta- lo obsežno in pomembno gradivo, ki danes šteje približno 35.000 monografij, dokumentacijsko gradivo (danes pre- jemamo 259 naslovov periodičnih publikacij v različnih jezikih) in arhivsko gradivo, ki priča o vlogi inštituta v preteklosti. Z leti se je tematika, s katero se ukvarjajo raziskovalci na INV, širila skladno z družbenim razvojem, INDOK center in knjižnica pa se neprestano prilagajata njihovim po- trebam in zahtevam. Tako je danes raziskovanje na INV izrazito interdisciplinarno, tematike pa med drugim vklju- čujejo manjšinske in etnične študije nasploh (slovensko narodno vprašanje, slovenske manjšine v sosednjih drža- vah in položaj Slovencev v državah na področju nekdanje Jugoslavije, manjšine in etnične skupnosti v Sloveniji, izseljenstvo, migracije, etnična vprašanja v Evropi in po svetu, teorija in metodologija proučevanja etnične pro- blematike, etnični odnosi in konflikti, nacionalizem, več- kulturnost, mejna vprašanja) in so raziskovane z različnih zornih kotov (zgodovina, pravo, geografija, jezikoslovje, sociologija, sociolingvistika itd.). Naša specialna knjižnica odlično pokriva področje manj- šinskih kultur in je z vsem svojim delovanjem posvečena spodbujanju medkulturnega dialoga. Obiskujejo jo razis- kovalci, profesorji, študenti s tako rekoč vseh kontinen- tov, ki so zelo zadovoljni z obsegom in kakovostjo gradi- va, ki jim je na razpolago. Smo knjižnica odprtega tipa, dostopna vsem. Med našimi obiskovalci je seveda veliko Slovencev, torej večinskega naroda, ki se kakor koli razis- kovalno ukvarjajo z etničnimi vprašanji in pripadnikov manjšin oziroma etničnih skupnosti iz Slovenije in tujine. Tako nas obiskujejo pripadniki skoraj vseh evropskih manjšin, ki jih zanimajo tovrstni problemi drugod. Včasih