OZ 2007/4

262 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Izvleček Načela medkulturnosti in večkulturnosti, vključena v makedonsko zakonodajo, predstavljajo te- meljne postulate delovanja družbe. Republika Makedonija teži k vključitvi v Evropsko unijo kot skupnost enakopravnega, uravnoteženega, kakovostnega in spoštljivega predstavljanja različnih kultur in kulturnih identitet. Kulturni centri, knjižnice, čitalnice in kotički v številnih balkanskih in drugih evropskih državah predstavljajo, uveljavljajo in zbližujejo različne kulture ter jih povezujejo v Evropsko unijo kot enkratno kulturno družbo. Ključne besede kultura, kulturna identiteta , Evropska unija, Republika Makedonija Abstract Incorporated inter and multicultural principles in Macedonian legislation represents society’s basic functioning postulates. Republic of Macedonia tends toward integration into European Union’s equal, balanced, qualitative and respectful representation of different cultures and different cultural identities. Centers of cultures, libraries, reading rooms and corners of many Balkan and other Eu- rope’s states, represent, affirm and bring closer different cultures toward integration into European Union’s unique cultural society. Keywords culture, cultural identity, European Union, Republic of Macedonia Miodrag Dadasovi} Nacionalna in univerzitetna biblioteka “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje Kontaktni naslov: miodrag @ nubsk.edu.mk NOVE ^LANICE IN MULTIKULTURNOST V EVROPSKI UNIJI Republika Makedonija predstavlja večkulturno celoto, se- stavljeno iz različnih kulturnih kolektivov, kar se odraža v njeni multietničnosti, večjezičnosti, multireligioznosti itd. Večkulturnost se ni začela z Ohridskim dogovorom in s podpisom Memoranduma o stabilizaciji in pridružitvi EU, ampak je dosežek večstoletne zgodovine. Njena zastopa- nost v zakonodaji in uporaba načel med- in večkulturnosti je osnova delovanja makedonske družbe. Mirno lahko rečemo, da je Makedonija država, v kateri kulturna raz- ličnost, kulturna dediščina in identiteta predstavljajo del njenega prispevka h kulturni identiteti združene Evrope. Izhajajoč iz predpostavke, da je identiteta zavestno dejanje, posebna notranja opredelitev subjekta, lahko rečemo, da predstavlja sestavni del kolektiva, ki ga taki subjekti sestavljajo. Kulturna identiteta kot način, kako se neka skupnost subjektivizira in objektivizira, je usmerjena navzven, k zunanjemu svetu. Kulturne identitete se preko svojega povnanjenja medsebojno pre- livajo in izmenjujejo lastnosti z najbližjimi kulturnimi identitetami. Obstoj večkulturnosti pomeni obenem tudi priznavanje obstoja lastne kulturne identitete in obrnje- no, zanikanje večkulturnosti vedno pripelje do zanikanja lastne kulturne identitete. Če pustimo ob strani regionalne, zgodovinske, kulturolo- ške, pravne in politične elemente kulturne identitete, pri- demo do posebnosti in obstoja kulturne identitete znotraj same države. V EU je vprašanje obstoja različnih skupno- sti in kulturnih identitet povezano s samim njenim obsto- jem. Obstoj različnosti, njihovo spoštovanje, predstavlja sestavni del neke nove kulturne identitete EU, ki je en- kratna v svoji različnosti. Zavzemanje za medkulturnost v EU vključuje kakovostno uravnoteženo zastopanost in spoštovanje kulturnih identitet, ki jo sestavljajo. EU ima nalogo, da ustvarja družbeno imaginarno stanje, ki vključuje neprekinjen dialog med tradicijo in inovacijo in je eden od najpomembnejših sestavnih delov sodobne družbe, v kateri se dogaja mešanje kultur in se odvijajo procesi sub- jektivizacije in objektivizacije znotraj vsakdanjega življenja in sožitja kultur. Pol stoletja obstoja Evropske kulturne konvencije, Evropski dnevi kulturne dediščine v organizaciji Sveta Evrope, razglasitev leta 2008 kot Evropskega leta

RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5