OZ 2007/4

260 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 3 Nacionalna knjižnica Francije: http://www.bnf.fr/pages/zNavigat/ frame/connaitr.htm. 4 Narodna biblioteka Srbije: http://www.nbs.bg.ac.yu/pages/article. php?id=27. 5 Narodna in univerzitetna knjižnica: http://www.nuk.si/nuk1. asp?id=167600648. Zdravko Vuk~evi} (Knjižnica naravoslovno- matemati~nih in tehni{kih znanosti, Podgori- ca): Poliglosija in COBISS Kontaktni naslov: mzvukcevic @ yahoo.com Živimo v dobi dveh dominantnih procesov, ki v temelju spreminjata ustaljene geokulturne odnose v svetu. Prvi je globalizacija, drugi pa združevanje evropskih držav in na- stajanje nadnacionalnih institucij. Prvi proces odpravlja, izravnava, ukinja vse različnosti in vsiljuje en sam po- gled na svet, eno kulturo in ponuja enotno civilizacijsko matrico. To izvaja z dominantnim jezikom, ki je obenem jezik najrazvitejših držav sveta. Glede na to, da se vsiljuje preko masovne kulture in potrošniške mentalitete sred- njega sloja, ta izravnava neizogibno vodi do sprejemanja vsebin, katerih vrednost je vse prej kot zaželena. Globalizacija kot proces se najbolj očitno kaže v jeziku. Angleški jezik je sprejet kot jezik znanosti in kot jezik mednarodnega komuniciranja. Takšna njegova vloga je naravna, pozitivna in sama po sebi ne izziva odporov v preostalem delu sveta. Vendar pa druge in spremljajoče oblike njegovega vplivanja na tuje jezikovne sisteme po- vzročajo zaskrbljenost in sprožajo varovalne mehanizme. Proces globalizacije in proces združevanja Evrope na pod- ročju jezikovne politike imata nasprotne vektorje delovanja. Združena Evropa ima povsem drugačen odnos do jezikovne problematike. Glede na to, da ves njen geografsko-kronolo- ški kontinuum temelji na večkulturnosti, začenši z antično Grčijo, Rimom, Bizancem, renesanso in reformacijo, pa vse do sodobnega mozaika jezikov in kultur, je logično, da njene institucije skrbijo za zaščito vseh različnosti, saj vidijo v tem bogastvo in elemente prestiža. Nacionalni jeziki uživajo posebno zaščito tako institucij EU kot nacionalnih vlad. Občutljivost za vse oblike centrizma je spodbudila šte- vilne projekte, katerih cilj je zavarovanje in ohranitev nacionalne kulturne dediščine, še posebej pisne, pri kateri morajo odigrati ključno vlogo knjižnice in knjižničarji vseh profilov. Načelo, da „se tisto, kar ni zapisano, sploh ni zgodilo”, uporabljeno v razmerah digitalne pismenosti, navaja k digitalizaciji nacionalnih dediščin ob upoštevan- ju popolne enakopravnosti, brez dominacije „velikih” in zanikanja „malih” kultur in jezikovnih sistemov. Danes nihče ne ve, koliko jezikov je sploh na svetu. Po različnih virih se njihovo število giblje med 3.500 in 7.800. Številko zaradi različnih vzrokov težko ugo- tovimo: mnogi so že izumrli, nekateri so prav sedaj v fazi umiranja (vsakih 15 dni umre po en jezik), za mnoge pa lahko z gotovostjo napovemo, da bodo uga- snili. Vendar to ni edina težava pri ugotavljanju števila jezikov. Veliko večji problem predstavlja določitev meje med jezikom in dialektom. Na prvi pogled to ni tako težko: bistven pokazatelj pripadanja isti jezikovni skupnosti je pač medsebojno razumevanje govorcev. Toda zadeve niso vedno tako enostavne, ker razen lin- gvističnih obstajajo še drugi kriteriji – politični, drža- vni, kulturni itd. Če na celoto kulturnih, jezikovnih in državnih odnosov pogledamo z vidika vzajemnih interakcijskih pogojenosti, postane jasno, da deluje COBISS na izjemno heteroge- nem, morda celo najbolj heterogenem področju Evrope, na katerem se srečujejo in prepletajo tri kulturne matrice v še vedno nedoločenem številu državnih subjektov in pri nedefiniranem številu jezikov. Odsotnost jezikovne in kulturne homogenosti ni značilno le za regijo, ampak se – z eno samo izjemo – manifestira tudi v vsaki državi posebej. Ker lingvistika kot znanost pač nima pristojnosti, da bi določene pojave jasno in nedvoumno definirala na način, ki bi ga vsi sprejeli, so kreatorji COBISS-a k temu spletu okoliščin pristopili na podlagi konvencionalizma, kar pa tudi vzbuja določene nejasnosti in terminološko nepreciznost. Slika 1: Razumljivost in kulturna matrica