OZ 2007/4

254 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 ga poslanstva bi odprli celotno vesolje znanja, informacij in kulture vseh evropskih nacionalnih knjižnic. Ideja kreiranja Evropske knjižnice izhaja iz projekta GABRIEL (GAteway and BRIdge to Europe’s national Libraries). GABRIEL je spletni portal 43 evropskih nacionalnih knjižnic, članic CENL (Conference of European National Libraries). Po mnenju Elisabeth Nigemann, direktorice nemške nacionalne knjižnice, je TEL povezan z nadalje- vanjem projekta pod imenom TEL-ME-MOR. 2. TEL-ME-MOR Projekt TEL-ME-MOR (The European Library: Modular Extension for Mediating Online Resources) se je začel 1. februarja leta 2005 in po dveh letih zaključil, financirala pa ga je Evropska komisija kot del 6. okvirnega progra- ma v povezavi s tehnologijami informacijske družbe. Za njegovo realizacijo je bil ustanovljen konzorcij petnajstih partnerjev. Poleg desetih novih članic je bila Nacionalna knjižnica Nemčije glavni koordinator projekta, sodelovali pa so še Britanska knjižnica kot prejšnji koordinator TEL, CENL, Urad za evropsko knjižnico pri Nizozemski nacio- nalni knjižnici ter svetovalno podjetje Eremo iz Italije. Vizija TEL-ME-MOR je povezana z integracijo in konso- lidacijo elektronskih virov desetih novih članic v evropski informacijski prostor znotraj TEL. Naslednji cilj pa je izgradnja dobrega partnerstva in kooperacije med knjižni- cami “starih” in “novih” članic EU. 3. eContentplus Cilj eContentplus je večletna podpora EU dolgoročnemu programiranju elektronskih vsebin, da bi na evropski rav- ni zagotovili uporabnikom dostop do digitalnih vsebin in pomoč pri njihovi učinkoviti uporabi. Nadaljnja funkcija je stalno izboljševanje kakovosti teh vsebin, spodbujanje skupnih aktivnosti pri vseh kategorijah in igralcih v tej industriji in dvig intenzivnosti obravnavane prakse. Pro- gram je še posebej naravnan k tistim sektorjem evropske- ga trga online vsebin, ki so preveč razdrobljeni in kjer je razvoj prepočasen. Tri področja dejavnosti bodo deležna posebnega financiranja: geografske informacije, pedago- ške vsebine oz. kurikulumi, kulturne in znanstvene vsebi- ne, podpora pa je namenjena tudi kooperaciji in skupnim aktivnostim ločenih področij v industriji elektronskih vsebin. 4. Evropska digitalna knjižnica Pobuda za digitalno knjižnico je glavni projekt v strategiji Komisije pri pospeševanju digitalne ekonomije v strate- giji i2010. Iščejo se rešitve za medsebojno povezovanje kulturnih vsebin, ki jih imajo evropski muzeji, arhivi, avdiovizualni arhivi in knjižnice v kontekstu Evropske digitalne knjižnice. Pobuda bo omogočila, da bo raznolika evropska kulturna in znanstvena dediščina (knjige, filmi, zemljevidi, foto- grafije, glasba itd.) lažje uporabna pri delu, zabavi in štu- diju. Gradi se bogata evropska zakladnica, kombinirana z večkulturnim in večjezičnim okoljem na podlagi naj- novejše tehnologije in novih poslovnih modelov. Pobudo sestavljata dva dela – kulturni in znanstveni. Digitalne knjižnice organizirajo zbirke digitalnih vse- bin, namenjenih javnosti. Sestavljene so iz gradiva, ki je digitalizirano, kot npr. digitalne kopije knjig in drugega “fizičnega” gradiva iz knjižnic in arhivov. Alternativno lahko temeljijo na informacijah, ki so izvirno narejene v digitalni obliki. EDLnet je linija z glavnimi zahtevami Evropske komisije glede digitalizacije in dostopa do kulturne dediščine z dne 24. avgusta 2006, k čemur sodi še odločitev z dne 14. februarja 2007 (Sporočilo o znanstvenih informacijah v digitalni dobi: dostop, razširjanje, zaščita). Projekt se razvija kot tematska mreža in je financiran iz 7. okvirnega programa ter sofinanciran iz raziskovalnih projektov za digitalizacijo, digitalno zaščito ter informacijsko infra- strukturo znanosti in iz programa eContentplus kot del skupnega informacijskega okvira politike i2010. EDLnet se razvija na podlagi portala Evropske knjižnice, ki omo- goča preiskovanje 172 zbirk s 150 milijoni enot iz 31 ev- ropskih nacionalnih knjižnic. Evropska knjižnica je servis Konference evropskih knjižnic. Da bi izkoristila potencial digitalnih tehnologij za razširjanje in lajšanje dostopa do informacij, sledi trem glavnim usmeritvam: • Online dostopnost kot osnovni pogoj za maksimaliza- cijo koristi, ki jih državljani, raziskovalci in podjetja lahko črpajo iz informacij. • Digitalizacija analognih zbirk zaradi njihove širše uporabnosti v informacijski družbi. • Zaščita in shranjevanje, da bi jutrišnjim generacijam zagotovili dostop do digitalnega gradiva in da se po- membne vsebine ne bi izgubile. Projekt mreže evropske digitalne knjižnice (EDLnet) se bo nadaljeval še naslednja leta do izgradnje prototipa za poenotenje elektronskih vsebin vseh glavnih evropskih institucij. Ta prototip nastaja v skupnem projektu Ev- ropske knjižnice in Kraljeve knjižnice Nizozemske. Ev- ropska digitalna knjižnica gradi na rezultatih knjižnične skupnosti v TEL (spletna stran, ki omogoča neposreden dostop do zbirk 47 evropskih nacionalnih knjižnic) in na pobudah, kot je projekt MICHAEL (večjezični seznam kulturne dediščine Evrope kot skupni portal mnogih ev- ropskih kulturnih institucij).