OZ 2007/4

212 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 [3] ALA (2007). Guidelines for the Development and Promotion of Multilingual Collections and Services. Dostopno na: http://www. ala.org/ala/rusa/rusaprotools/refernceguide/guidemultilingual.cfm. [4] Ashby, W. R. (1956). Introduction to Cybernetics. London: Chap- man & Hall. [5] Bar-Hillel, Y. & Carnap, R. (1953). Semantic Information. British Journal of the Philosophy of Science 4, 14. [6] Crystal, David (2000). Language death. Cambridge: Cambridge University Press. [7] Gellner, E. (1983). Nations and Nationalism. Ithaca, NJ: Cornell University Press. [8] Goffman, W. & Warren, K. S. (1980). Scientific Information Systems and the Principle of Selectivity. New York: Praeger. [9] Hark, M. ter (2004). Popper, Otto Selz and the Rise of Evolutio- nary Epistemology. Cambridge: University Press. [10] Hobsbawm, E. (1990). Nations and Nationalism Since 1780: Pro- gramme, Myth, Reality. Cambridge: Cambridge University Press. [11] IFLA (1998). Multicultural Communities Guidelines for Library Services. IFLANET. Dostopno na: http://www.ifla.org/VII/s32/ pub/guide-e.htm. [12] IFLA (2007). The Multicultural Library Manifesto. Ifla Section on Library Services to Multicultural Populations, Standing Commit- tee Meeting, Ljubljana, 26/2 2007. Dostopno na: http://www.ifla . org/VII/s32/minutes/s32-mid-minutes07.pdf. [13] Isaacs, H. (1975). Idols of the Tribe: Group Identity and Political Change. Cambridge, MA: Harvard University Press. [14] LAC (2007). Multicultural Resources and Services. Dostopno na: http://www.collectionscanada.ca/multicultural/index-e.html. [15] Laertije, D. (1973). Životi i mišljenja istaknutih filozofa (Sa staro- grčkog preveo Albin Vilhar). Beograd: BIGZ. [16] Larsen, I., Jens, Jacobs, L. Deborah, van Vlimmeren, T. (2004). Cultural Diversity. How public libraries can serve the diversity in the community. Gütersloh: Bertelsman Stiftung. [17] LBV (2001). The Library Board of Victoria: Responding to our diversity. Melbourne: PractiCo Pty. [18] McSwiney, Carolyn (2002). Cultural implication of a global vontext: the need for the reference librarian to ask again “who is my client”. Australian Library Journal, 52/4. [19] Saracevic, T. & Wood, J. (1981). Consolidation of Information: A handbook on evaluation, restructuring and repackaging of scien- tific and technical information (Pilot edition). Paris: UNESCO, General Information Programme and UNISIST. [20] Shannon, C. E. (1948). The Mathematical Theory of Communica- tion. Bell System Technical Journal 27, 379–423, 623–656. [21] Shrejder, Y. A. (1968). O semantičeskih aspektah teorii informacii. V: Meždunarodnaja federacija po dokumentacii. Komitet po issledova- niu teoretičeskih osnov informacii (MFD/TOI). Teoretičeskie proble- mi informatiki. Sbornik statei. MFD 435. Moskva: VINITI, 152–173. [22] Smith, A. (1991). National Identity. Reno: University of Nevada Press. [23] Sprung, Annete (2003). Bildungsmarkt Interkuturalität – eine Erfolgsgeschichte? Dostopno na: http://www.die-bonn.de/publika- tionen/online-texte.asp. [24] Šercar, T. M. (1988). Komunikacijska filozofija znanstvenih časo- pisa. Zagreb: Globus. [25] Šercar, T. M. in Brbre, I. (2007). Prispevek k filozofiji knjiž- ničarstva in informacijske znanosti. Organizacija znanja 12, 3, 119–136. [26] Turkovich, Marilyn (1997). Educating for the chancing world. II. International Congress on Multicultural Education Jywäskylä. [27] UNESCO (1971). UNISIST. Paris: Unesco. [28] UNESCO (2001). Universal Declaration on Cultural Diversity. Paris: Unesco. Opombe 1 Šercar in Brbre (2007) vidita v Popperjevi teoriji tretjega sveta, ki ga razumeta kot kibernetični sistem s povratno zvezo vzeti (angl. take from ) in dati (ang. give to ) ontologično osnovo vzajemnosti, ki je bistvena razsežnost sistema COBISS. 2 Po Isaacsovi teoriji (1957) so nacije vedno obstajale in jih je treba samo odkriti. Gre za pojem “hiše Muumbi”, ki je kenijsko kulturno prepričanje o „pramateri plemena”. Nacije niso člove- kova tvorba, temveč so identitete, ki so vekomaj obstajale in jih je treba, kot rečeno, le odkriti. Po nasprotnem pogledu nacija ni statična družbena entiteta in nastanek nacije ne temelji na prvotnih značilnostih, so pa zgodovinske tvorbe, na nastanek katerih močno vplivajo tudi zgodovinske osebnosti na različnih ravneh. Nacije so novejše tvorbe, narejene iz izbranega nabora potencialnih značilnosti, ki predstavljajo „domnevno skupnost” (Hobsbawm, 1990; Anderson, 1991). Gre za proces, ki ga upravl- jajo nosilci moči v državi. Nacije so zrasle iz etnij (Smith, 1991). Definicija etnije vključuje šest atributov: kolektivno ime, mit o skupnih prednikih, enega ali več razlikovalnih elementov skup- ne kulture, povezanost z domovino kot ozemljem, občutek soli- darnosti za dele prebivalstva glede na rojstni kraj. Ko te atribute združijo tri revolucije – politična, gospodarska in kulturna, se rodi nacija. Nacionalizem kot izključnost pa ni prebujena nacionalna samozavest, kot menijo nacionalisti. V resnici si nacionalizem izmišlja nacijo tam, kjer je ni. Ključni korak v oblikovanju nacionalne identitete je bil tiskarski stroj, saj je tisk bil dejavnik homogenizacije pri razvoju nacio- nalnega jezika. Pri oblikovanju nacionalnih identitet je bila po- membna tudi industrializacija. Moderna industrijska država lahko deluje samo, če obstaja mobilno, pismeno in kulturno homogeno prebivalstvo, sposobno za izmenjavo (Gellner, 1983). Toda obsta- jajo značilnosti, ki težko izginejo pred oblikovanjem nacionalne identitete in niso enakomerno razporejene v družbi. Jezik do neke mere, rasa in religija so takšne entropijsko odporne značilnosti, ki zavirajo oblikovanje nacionalnih entitet.