OZ 2007/4

198 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 ci. Leta 2006 je bil svetovni obseg kreiranih, prenesenih in kopiranih digitalnih informacij trimilijonkrat večji od vseh knjig, ki so bile kdaj natisnjene (IDC, 2007). Kako naj ljudem ponudimo vse te vsebine? Ena od poti za zagotovitev večje dostopnosti je združeva- nje številnih posameznih podatkovnih baz. Pri nas vzdr- žujemo vzajemni katalog publiciranega gradiva, shranje- nega v vseh knjižnicah v naši državi in sedaj smo k temu katalogu dodali še metapodatke za arhivske zbirke. S transparentnim povezanim iskanjem bodo naši uporabniki lahko preiskovali katalog, ki zajema 38 milijonov zapisov o gradivu v 1.300 knjižnicah ter 7 milijonov zapisov, ki se nanašajo na kolekcije v našem arhivu in še v 200 dru- gih arhivih v Kanadi. Prizadevamo si čim več informacij ponuditi online in letno digitaliziramo okoli 7 milijonov strani. V nedavni raziskavi nam je 88 odstotkov Kanadčanov po- vedalo, da želijo informacije LAC pridobivati preko sple- ta in jim ni do fizičnega prihajanja v knjižnico (EKOS, 2007). Odkar smo pred nekaj leti vpeljali našo spletno stran, je le-ta hitro postala ena od najbolj obiskanih strani kanadske državne uprave. Če se vrnem k vlogi knjižnic, kot jo je začrtala Brindly- jeva, lahko rečem, da naše online pogovarjanje s Kanad- čani, občutno pripomore k oblikovanju jasnejše kanadske identitete ter ustvarja prostor za kulturno razpravljanje in izmenjavo, kar vse nas prepričuje, da je tehnologija, kakršna je Web 2.0, odločilna za medkulturni dialog. V nadaljevanju bom navedla nekaj primerov našega delo- vanja, ki se odvija v partnerstvu z drugimi in ki bi lahko pritegnilo tudi zanimanje udeležencev konference. MODELI, PROJEKTI IN EKSPERIMENTI Najprej bi predstavila izjemno uspešno partnerstvo v pro- jektu Poimenovanje (Project Naming). Tisoči Inuitov, eskimskih prebivalcev, so upodobljeni na slikah v naši zbirki fotografij. Angleži ali Francozi na fotografijah imajo vsi pripisana svoja imena – polkovnik Smith, gospod Jones. Toda domorodci so vsi poimenovani le kot “Indijanec”, “Eskim”. Te fotografije smo digitalizirali, jih prenesli na CD-Rom in jih predali domorodskim študentom iz severne Kanade, da bi identificirali te neimenovane posameznike. To je bila neverjetna in ganljiva izkušnja. Za okoli 70 odstotkov posameznikov, ki niso imeli imen, smo ugotovili njihovo identiteto. Projekt Poimenovanje je v naši Severni skupnosti sprožil razprave med starejšimi in mlajšimi generacijami, kar je okrepilo kulturno identiteto na najbolj osnovni ravni: z vrnitvijo identitete prednikom in z odkrivanjem družinske zgodovine. Z drugimi besedami – dobili smo zgodovino v prvi osebi ednine, mojo zgodbo, moje ime. Povsem drugačen je Projekt Kanada (Canada Project). Študije so pokazale, kar lahko vidimo tudi v naših lastnih družinah, da mlada generacija verjame, kako je na spletu dosegljivo prav vse, in ne ve, da obstaja velik razkorak med tistim, kar je digitalizirano, in tistim, kar še vedno obstaja le v tiskani obliki ali v AV-formatu. Milijoni zvez- kov ležijo v arhivih in v knjižnicah po državi, ki jih nihče nikoli ne vzame v roke. Če bi zajeli vse te informacije, bi se povzpeli do vodilnega položaja v digitalni ekonomiji in bi omogočili dostop do velikanske zbirke vrednega gradiva, ki nas opredeljuje, kdo smo kot država in kot državljani. Projekt Kanada je naravnan v prihodnost in poudarja samoiniciativnost. Načrtujemo, da bomo digitalizirali vso kanadsko dokumentarno dediščino ter jo ponudili online, kar doslej ni uspelo še nobeni državi. Verjamem, da je to uresničljiv projekt. Naš publiciran “output” v zadnjih 300 letih obsega okoli 3 milijone enot, kar je obvladljivo, za razliko od nekaterih večjih držav, kot so Velika Britanija, ZDA ali Francija. Z zapolnitvijo digitalnega razkoraka bo Projekt Kanada zgradil virtualno bazo znanja za Kanad- čane in o Kanadi. To nameravamo narediti z združenimi močmi v obliki javnega, zasebnega in akademskega partnerstva. Zajeto bo prav vse gradivo: knjige, časopisi, serijske izdaje, pesmi, filmi, zemljevidi in elektronske oddaje in vse to bo naša odskočna deska za dialog in raz- pravljanje o Kanadi: kje smo bili in kam smo namenjeni. Projektni načrt za naslednjih pet let je enako ambiciozen, kot je tudi drag. Predvidevamo digitalizacijo ogromnega obsega gradiva in smo sredi aktivnega zbiranja sredstev iz javnih in zasebnih virov. Projekt Kanada je vznemirljiv, ker nosi v sebi potencial temeljnega prispevka h kanadski zgodovini brez omejitev. Očitno presega discipline, presega organizacije in pre- sega doslej veljavne zamisli. Z umestitvijo v medprostoru med kulturno dediščino, tehnološkimi inovacijami, aka- demskimi raziskavami in komercializacijo programske opreme predstavlja dober primer, ko nam splet prinaša izjemne nove možnosti za partnerstvo, komuniciranje in preoblikovanje informacij. Digitalne informacije nastajajo vsepovsod, shranjene so na najrazličnejših mestih in prav vsi jih na veliko upo- rabljamo. Pred nekaj leti smo v Kanadi dojeli, da je treba na izzive pogledati strateško in kolektivno, kot država, saj je bilo kanadsko digitalno delovanje nekoordinirano in nezadostno financirano, kar vse je povečevalo tvega- nje izgub, ker je bilo tudi varovanje nezadostno. Z dia- logom smo začeli leta 2005 in vključili v razgovor več kot 200 partnerskih organizacij. Šli smo do izdajateljskih in medijskih hiš, do ustvarjalcev in pravniških agencij, do akademikov ter pokrajinskih in zveznih uradnikov in kulturnih institucij. Rezultat vsega tega je, da imamo