OZ 2007/2

92 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 jezik. Sam je Američan, ki trenutno živi in dela v Švici ter je poročen s Poljakinjo, zato je lahko zelo nazorno in duhovito prikazal možno napačno interpretiranje angle- ških fraz. Poudaril je predvsem, da je treba enostavno in razločno govoriti po telefonu, še posebej številke (jih večkrat počasi ponoviti), in biti previden pri “duhovitem” izražanju in uporabi humorja. Sledila je podelitev simbolnih priponk (nagrad) članom STC-TAC , ki so člani več kot 5 let, poziv k ponovnim volit- vam območnega vodstva STC-TAC in razprava o smiselno- sti obstoja združenja, o vzrokih upadanja članstva in neza- interesiranosti med bivšimi člani (v Italiji pred dvema le- toma 10 članov, danes le 2 ipd.) ter o možnostih povečanja članstva v smislu medsebojnega sodelovanja in pomoči. Nadaljevali smo s predstavitvijo programiranja v javi. Michael Mittag iz Švice [5] je v prispevku z naslovom Programming for the technical writer v uvodu predsta- vil osnovne pojme v javi in nadaljeval z zelo domiselno predstavitvijo programiranja v javi za tehnične pisce. V razpravi smo govorili o možnostih zamenjave zgleda dokumentacije na spletu, o omejitvah pravic dostopa uporabnikov do določene dokumentacije ter o revizijah in posodabljanju dokumentacije. Predavatelj je razložil in prikazal uporabo programa za upravljanje z revizijami dokumentov – Subversion . Če pri nastajanju dokumenta- cije sodeluje več piscev na različnih lokacijah, je posto- pek navadno naslednji: • skupina ljudi bolj ali manj sočasno piše neka navodila (vsak s svojega področja), • za razvojni cikel nekega dokumenta je treba zelo do- bro definirati datotečno strukturo, • začetno “ogrodje” za dokumentacijo uvozimo v od- lagališče, do katerega imajo dostop vsi udeleženi, • vsak posameznik si na svoj delovni računalnik pre- nese dokumentacijo iz odlagališča in začne dodajati nove datoteke ali spreminjati že obstoječe. Nato se navadno pojavi potreba po več razvojnih vejah. Eden izmed razlogov je razvoj nove verzije dokumenta. Ker praviloma ne želimo z novo verzijo “povoziti” ob- stoječe, moramo novejšo verzijo razvijati na tak način, da kljub skupni bazi ne pokvarimo stabilne kode. Lahko se tudi zgodi, da kdo izmed piscev želi testirati navodila na svoji razvojni veji, ki se kasneje ali uporabi ali zavrže. V takih primerih si lahko pomagamo s kakšnim grafičnim primerjalnim orodjem, kot je npr. Subversion , katerega prednosti so predvsem naslednje: • datoteke ohranijo informacijo o verziji, četudi jih pre- imenujemo, kopiramo ali odstranimo, • ker imajo imeniki verzije, lahko celotna poddrevesa premikamo, pri tem še vedno ohranijo informacijo o verziji, • čas za izdelavo vej in označevanje je konstanten, • optimiziran dostop do odlagališča zmanjšuje mrežni promet. Strinjali smo se, da je s prakso, znanjem in dobrimi delo- vnimi navadami uporaba sistema za kontrolo verzij zelo uporabna, ne le za večja podjetja, temveč tudi za indivi- dualne pisce tehnične dokumentacije. Andrew Craven iz Švice [6] je v prispevku z naslovom The writing on the wall predstavil oglaševanje njihovih farmacevtskih proizvodov na reklamnih panojih (angl. big screen) . Pri tem je poudaril, da je pri pripravi primer- ne vsebine in slik pomemben videz, velikost črk in učinek animacije, kar pa je v veliki meri odvisno od tega, kje je reklamni pano postavljen. Potrebno je dobro usklajevanje med tehničnim piscem in oblikovalcem (dizajnerjem) ter končno testiranje pred postavitvijo reklamnega panoja. Brian Martin iz Italije [7] je v prispevku z naslovom Whose data is this, anyway? govoril o pomenu podatkov in informacij z vidika uporabnika, organizacije, delovne- ga procesa, omrežja in sistema. Poudaril je, da mora biti informacija v središču celotnega procesa pri nastajanju dokumentacije, kar pomeni, da mora biti dostopna upo- rabniku, organizaciji in omrežju. DRUGI KONFEREN^NI DAN Začel ga je Michael Fadus iz Švice [2] s prispevkom Once upon a time … Začel je zelo nenavadno, povedal je prvi stavek pravljice o kraljeviču in princeski, vsak iz- med nas pa je povedal naslednji stavek te pravljice. S tem je želel povedati, da, ne glede na to, ali je znana zgodba povedana ali napisana in jo vsi poznamo že na začetku, včasih pozabimo, kakšen je pravzaprav pomen same zgodbe. Pogovorjali smo se o tem, kako je pri pisanju ali govornem nastopu pomembno, da znamo izluščiti bistvo in ga jasno predstaviti. Manj pomembno pa je nizanje nekih informacij ipd., ki so vsem že tako znane. Prav tako je velikega pomena, da je vsebina jasna in kratka. Pri govornem nastopu je za pozornost in pomnjenje poslušal- cev zelo pomemben način izražanja in mimika telesa (kar 55 %), medtem ko sta stil izražanja (35˝%) in sama vsebi- na za pomnjenje manj pomembni (10 %). Zaključili smo z ugotovitvijo, da je predavanje, osebno podajanje neke teme, še vedno najučinkovitejše, če je seveda izpeljano na jasen in zanimiv način. Sean Cleary iz Švice [8] je v prispevku z naslovom De- veloping on-line workspaces predstavil, na kakšen način lahko vzpostavimo online delovno okolje in s tem po- večamo uspešnost zaposlenih in menedžmenta, kar je še posebej uporabno v multinacionalnih podjetjih. V uvodu