OZ 2007/2

84 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 Poleg vsebine (informacij), ki jih ponujajo poslovno- inteligenčni sistemi, je pomemben tudi način njihove predstavitve. S temi vprašanji se ukvarja disciplina ob- likovanja informacij (angl. information design ). Dobro poročilo mora imeti jasno sporočilo, mora biti relevantno za prejemnika, ga usmeriti v razmišljanje o podatkih in ne o metodologiji, grafičnem oblikovanju, dekoraciji ali čem drugem, pošteno prikazovati podatke brez popačenj, prikazati čim več števil na majhnem prostoru, spodbujati oko, da primerja različne sklope podatkov, in istočasno vsebovati različne nivoje informacije – od splošnega pre- gleda do podrobnosti. V sodobnih poslovnointeligenčnih sistemih lahko opa- zimo pogosto uporabo načinov predstavitev informacij, ki so informacijsko osiromašene. Dodatno informacijsko vrednost na nadzornih ploščah vključujejo napovedi, ki omogočajo ugotavljanje doseganja zastavljenih poslovnih ciljev. Prav tako lahko k bolj kakovostnim odločitvam prispeva uporaba metod in orodij za večkriterijsko od- ločanje. Projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljiv pripomoček pri obvladovanju večjega števila projektov v podjetjih in drugih organizacijah. Dolgo časa so podpirali predvsem procese terminskega planiranja in določenega skupnega dela. Primeren projektni informacijski sistem lahko iz tehnološke perspektive vsebuje naslednje na- predne funkcije: preglednost nad procesi, grafična in tabelarična portfeljska analitika, avtomatizacija procesov za planiranje in spremljanje, učinkovitejše obvladovanje delovnih nalog ter ustvarjanje proračuna za napovedi in spremljanje. Na koncu sta bila prikazana dva praktična primera in- formacijske podpore odločanju na področju raziskave turističnega trga in na področju dispečerstva v nujni me- dicinski pomoči. Informacijska družba V okviru te sekcije so se predavatelji dotaknili široke- ga spektra najrazličnejših tem o razvoju informacijske družbe: ocenjevanje uporabnosti informacijskih siste- mov, vzpodbujanje razvoja širokopasovnih dostopov, informacijska podpora pri obvladovanju naravnih nesreč, GPS-tehnologija za identifikacijo nepremičnin, pametno oglaševanje, problematičnost nadomestila davka na na- prave za reprodukcijo. Kar precejšen del prispevkov te sekcije je bil posvečenih informatizaciji pouka in uporabi IKT v šolah: informati- zacija vzgojno-izobraževalnih zavodov, pouk informatike v gimnazijah, uporaba IKT za uspešnejše poučevanje in učenje naravoslovja, tehnike, fizike in matematike, uporaba spletnih učilnic in wikijev pri poučevanju, kom- binirano e-izobraževanje in učinkovitost študija, projekti mednarodnega sodelovanja ter upravljanje znanja kot znanstvena disciplina. O potrebi po sprejetju etičnega kodeksa slovenskih infor- matikov je v svojem prispevku govoril Džangir Kolar . V slovenskem okolju je med informatiki etika večinoma postavljena v drugi plan in se z njo nihče ne ukvarja siste- matično. Predstavil je nekaj poizkusov, ki pa se v praksi niso uveljavili. Za pripravo etičnega kodeksa slovenskih informatikov je predlagal vzpostavitev dialoga med vse- mi, ki v Sloveniji delujejo na tem področju, v mislih je imel predvsem Slovensko društvo Informatika in Združe- nje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Mag. Franci Pivec je predstavil zanimiv prispevek o civilnih pobudah v dobi interneta. Ugotavljal je, da se na splošno zanemarja vpliv IKT na družbeno okolje, kar je verjetno tudi način preprečevanja vdora novih družbenih oblik v obstoječe konzervativno okolje. S pojavom inter- neta se vedno bolj srečujemo z “odsotno prisotnostjo” – pojavom, ko smo prisotni v eni skupnosti, a intenzivno komuniciramo z neko drugo (oddaljeno) skupnostjo. Povedal je, da po splošnih ocenah usiha politična partici- pacija, kar je po eni strani paradoks, saj se tehnične mož- nosti sodelovanja iz dneva v dan povečujejo. Participaciji se najbolj odtegujejo mladi, ki najbolj obvladujejo inter- aktivne komunikacijske tehnologije. Mobilne komunika- cije je predstavil kot novo okoliščino za preoblikovanje družbenih odnosov. Mobilnik predstavlja podaljševanje odnosa iz-oči-v-oči. Z mobilno komunikacijo, ki je pov- sod domena mladih ljudi, se spreminja tudi sam internet. Kmalu namreč ne bo več smiselno govoriti o “priključitvi na internet”, ker nas bo mobilnik permanentno povezo- val z njim. Poudaril je, da glavni čar mobilnih družbenih omrežij gotovo ni v tehniki, ampak v pospeševanju nasta- janja pametnih združb. Razvoj internetnih civilnih skup- nosti in razvoj internetne tehnologije sta tesno povezana med seboj. Simon in Matej Delakorda sta analizirala e-demokra- tične učinke spletnega Foruma prihodnosti. E-forum sta predstavila kot koristno orodje za razpravljanje o konkret- nih javnopolitičnih vprašanjih. Analizirala sta spletno razpravo o prihodnjem evropskem socialnem modelu in spletno posvetovanje o prihodnji energetski politiki EU z vidika političnih okoliščin, tehničnih pogojev in ko- munikacijskih vzorcev. Evalvacija učinkov je pokazala, da je bila v obeh primerih izpolnjena večina kriterijev uspešnega spletnega vključevanja slovenskih državljank in državljanov v odločevalske procese Evropskega parla- menta.