OZ 2007/1

M T 23 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 • Knjižnice so vključene v vse navedbe poslanstva in ciljev univerz. • Ker so besedila standardov vse bolj splošna, se po- sebni standardi o knjižnicah integrirajo v druge stan- darde, vendar polovica komisij še vedno vztraja pri podrobno razčlenjenem standardu o knjižnicah. • Akreditacijski proces je postal bolj sodelovalen in usmerjen k inovativnosti, kar se kaže tudi pri obravna- vanju knjižnic. • Poudarjeni so bolj rezultati, še posebej študijski do- sežki študentov. • V ospredju je informacijska pismenost, kar je očitno že celo zadnje desetletje. • Zelo pogosto je sklicevanje na IKT, kar se praviloma zajema v besedni zvezi "knjižnice in informacijski viri”. Vse to po drugi strani obvezuje knjižnice, da v evalvacij- skih in akreditacijskih postopkih prispevajo prepričljive podatke o izpolnjevanju vseh navedenih vlog. Prav to jih lahko zadrži v središču visokega šolstva ali ponovno uvr- sti na ta položaj. Knjižnice in {tudijski dosežki Na univerzah se dogaja paradigmatski prehod od pouče- vanja k učenju in od znanja h kompetenci (Smith, 2000). Knjižnice so odgovorne za raven naslednjih študentskih kompetenc: • samostojno obvladovanje informacij (ugotavljanje informacijskih potreb, lociranje informacij, selekcija relevantnih informacij, evalvacija informacij, sinteti- ziranje, učinkovita uporaba informacij, prezentiranje informacij); • obvladovanje procesa informacijske raziskave (model Kuhltau); • razumevanje različnih formatov informacij; • zavedanje o strukturirani naravi informacij; • poznavanje zgodovinske pogojenosti informacij; • razumevanje socialnih, etičnih, političnih, ekonom- skih implikacij informacij in intelektualne lastnine; • razumevanje raziskovalnega procesa, v katerem zna- nje nastaja; • razumevanje ciklusa znanstvenih objav in implikacij za znanstveno delo; • iznajdljivost v informacijsko bogatih okoljih; • odprtost, fleksibilnost, spoštljivost, ustvarjalnost v širših intelektualnih kontekstih. V obširni razpravi nekdanje rektorice zagrebške uni- verze o uresničevanju bolonjske deklaracije, v kateri je navedla preko 20 ključnih kompetenc, ki naj bi jih imeli bodoči študentje, ni informacijske pismenosti (Mencer, 2003), je pa velika verjetnost, da se bo prav okoli nje spletla “univerza bodočnosti”, na kar kaže naslednji citat: “Informacijsko pismenost moramo razumeti zelo široko, kot novo “liberalno umetnost”, ki presega znanje o tem, kako se uporabljajo računalniki in kako se išče infor- macije, saj vključuje kritično presojanje narave samih informacij in njihove tehnične infrastrukture, njihovega socialnega, kulturnega in celo filozofskega konteksta ter vpliva. Vse to je bistvenega pomena za mentalni okvir izobraženega človeka informacijske dobe, podobno kot je bil trivium osnovnega znanja (gramatike, logike, retorike) bistven za izobraženo osebo v srednjem veku”. (Shapiro, 1996) Med letoma 1984 in 2002 je na 300 ameriških univerzah potekala raziskava CSEQ, ki je zajela 300.000 študentov in je merila dejavnike, ki vplivajo na njihove kompetence, med njimi tudi prispevek knjižnic (Kuh, 2003). Grafikon zgovorno kaže zelo visok prispevek knjižnic, še posebej glede na uporabo njihovih elektronskih storitev. Knjižnice se ne morejo več zanašati na to, da jim bo nji- hova pomembnost priznana brez dokazov. Na to vplivajo tudi velike razvojne spremembe, ki so zabrisale jasne meje med knjižnicami, informacijsko tehnologijo, admi- nistrativno podporo, izobraževalno tehnologijo itd. Ne le, da morajo biti univerzitetne knjižnice bolj proaktivne pri prevzemanju novih nalog, vzpostavljanju novih partner- stev, iniciranju novih projektov in ponujanju novih servi- sov. Veliko več morajo narediti za dokazovanje vrednosti tistega, kar delajo in za dokumentiranje vpliva svojih dosežkov. (Payne, 2005) Mariborska deklaracija o vlogi knjižnic pri evalvacijah in akreditacijah univerz Na konferenci COBISS 2006 v Mariboru (28.–30. no- vember 2006) sta IZUM in Podonavska rektorska konfe- renca organizirala panelno razpravo, ki so se je udeležili predstavniki 12 držav iz regije JVE. Kratko skupno sta- Slika 1: CSEQ 1984–2002