OZ 2005/4

220 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 I. KRATKA PREDSTAVITEV ^E[KIH KNJIŽNIC Zgodovina, organizacija Knjižnice na ^e{kem Prve knjižnice v čeških pokrajinah Češka, Moravska in Šlezija so se razvile v 10. stoletju v samostanih. V obdo- bju renesanse in humanizma so se oblikovale knjižnice tudi po domovih plemenitašev, premožnih meščanov ter v prostorih mestnih šol. Knjižnice so se za javnost prvič odprle v začetku 19. stoletja. Splošne knjižnice so za časa komunistične vladavine (1948–1989) razumeli kot orodje političnega in ideološkega vpliva. Politična sprememba leta 1989 je pomenila korenito demokratično preobrazbo, ki je prinesla nov način razmišljanja o vlogi in mestu knjižnic in informacijskih služb. Kljub formalni veljavnosti Zakona o knjižnicah iz leta 1959 je bilo očitno, da bo treba razviti novo knjižnično zakono- dajo ali pa vsaj revidirati obstoječi Zakon o knjižnicah. Po več kot desetletnih naporih je bil 29. junija 2001 v parlamentu sprejet nov Zakon o knjižnicah (Zakon št. 257/2001 o knjižnicah in pogojih poslovanja javnih knjiž- nic in informacijskih služb); velja za vse knjižnice, ki ponujajo javne knjižnične in informacijske storitve. Na Češkem obstaja veliko vrst knjižnic. Med najštevilč- nejše sodijo splošne knjižnice z okoli 6.000 knjižnicami. Njihovo število se vsako leto neznatno spreminja zaradi zapiranja ali odpiranja nekaterih knjižnic ali njihovih podružnic. Mreža splošnih knjižnic vključuje okrajne, občinske in krajevne knjižnice. Druge pomembnejše vrste knjižnic na Češkem so: • knjižnice v zdravstvu, • visokošolske knjižnice, • muzejske knjižnice, • knjižnice Češke akademije znanosti, • druge specialne knjižnice (npr. kmetijske knjižnice, šolske knjižnice itd.). Češko knjižničarstvo je v preteklem desetletju poleg spre- jetja novega Zakona o knjižnicah zaznamovalo več do- godkov in dejanj. Preobrazba splošnih knjižnic, povezana z reformo javne uprave, je vodila v preobrazbo okrajnih knjižnic v občinske, oblikovanje štirinajstih pokrajin- skih knjižnic in razvoj programa KJIS (Knjižnične javne informacijske službe), katerega prednostna naloga je omogočiti vsem državljanom dostop do interneta v vseh knjižnicah, še zlasti pa v manjših. To leto poteka peto leto programa za sistemsko podporo pokrajinskim knjižnicam. V zvezi s spreminjajočo se vlo- go knjižnic obstaja tudi potreba po izvrševanju “Koncepta o uvajanju interneta v knjižnice”, ki ga je v začetku leta 2004 odobrila osrednja vlada. Narodna knjižnica ^e{ke republike Zaloga narodne knjižnice (NK) obsega preko šest milijo- nov enot, letni prirast pa je okoli 80.000 novih naslovov. NK ponudi letno svoje storitve okoli enemu milijonu uporabnikov, med katerimi prevladujejo študenti, viso- košolski učitelji, akademiki, znanstveniki in učenjaki. Vsako leto je izposojenih okoli milijon knjig. Knjižnične storitve lahko uporabljajo vsi, ki so starejši od 18 let. NK sodi med najstarejše javne knjižnice na Češkem, njene zbirke pa po velikosti znatno prekašajo katero koli drugo knjižnico v državi. NK sodi zaradi vrednosti svojih zbirk med najpomembnejše knjižnice Evrope in sveta. NK pridobiva, hrani, neprenehoma posodablja bogate zbirke tako domače kot tuje literature, še posebej litera- ture s področja čeških študij ter družboslovnih in nara- voslovnih ved in zagotavlja dostop do njih. Zgodovinske zbirke so večinoma češkega in evropskega izvora. Glavni del tudi tu tvorijo češke študije. Jedro rokopisne zbirke sestavlja zbirka kodeksov, ki jih je Karel IV. leta 1366 daroval Univerzi v Pragi po ustanovitvi njene prve fakul- tete. V rokopisni zbirki najdemo tudi orientalske rokopise in grške papirusove zvitke. Rokopisna zbirka vsebuje veliko število enkratnih primerkov, kot je npr. Vyšehrad- ski kodeks iz leta 1085, ki je nastal ob priložnosti krona- nja prvega češkega kralja Vratislava, Pasijonska knjiga opatinje Kunhute iz leta 1312, izdelana v samostanski pisarni Ženskega samostana sv. Gregorja na Praškem gradu, in Velislavova ilustrirana Biblija iz prve polovice 14. stoletja. NK hrani med drugim ohranjeni del knjižnice Tycha de Braha, zbirko Comeniana, osebne knjižnice Bernarda Bolzana, F. X. Salda in Jana Vlceka. Tu so tudi velike privatne knjižnice, od katerih so nekatere ohranjene v celoti, kot npr. knjižnica grofov Kinsky in Lobkowitzeva knjižnica v Pragi. Mozartiana, ki pripada Glasbenemu oddelku, je ena od pogosto rabljenih zbirk. V okvir NK spada tudi Slovanska knjižnica, ki je naj- večja javna raziskovalna knjižnica v Srednji Evropi, spe- cializirana za slovanske študije. Poleg izvirne literature iz slovanskih dežel vsebuje dokumente, ki so tematsko usmerjeni v strokovno literaturo s področja slovanskih študij po vsem svetu s težiščem na zgodovini, filozofiji, jezikoslovju, literarni vedi, folkloristiki, etnologiji, poli-