OZ 2005/4

M 207 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 4 Narodna knjižnica je izvedla preizkus digitalizacije. Pro- jekt je vključeval opis (z rabo MARC 21) in skeniranje grafičnih dokumentov, kot so stare fotografije, razgled- nice, vedute in portreti, z namenom njihove objave na internetu. Med najpomembnejše probleme digitalizacije na Slovaškem spadajo izbor gradiva, primernega za digi- talizacijo, identifikacija digitalnih predmetov, izbor naj- boljše tehnologije, preverjanje kakovosti in dolgoročno hranjenje digitalnega gradiva ter seveda vprašanje finanč- nih virov, namenjenih dolgoročnim projektom digitaliza- cije. Izkušnje iz pilotskega projekta upravičujejo namen uvedbe dolgoročnega projekta digitalizacije, kot je VIKS, vendar je za to potrebna celovita analiza. Pomemben vidik je pravilen pristop k sami digitalizaciji: ali naj bo pristop razčlenjen ali združen. Ker je proces digitalizacije drag, je zelo pomembno postaviti merila za izbor vsebine in obsega. Nadaljnjo težavo predstavlja izbira primernega formata, metapodatkovni opis itd. Več kot očitno je torej, da lahko takšni projekti zaživijo samo po trdnih profesi- onalnih, organizacijskih in tehničnih pripravah s sodelo- vanjem poslovnega in akademskega sektorja. Knjižnica za slepe in slabovidne “Matej Hrebenda” v Levoči ima svojo zbirko že v digitalni obliki, saj je vse gradivo v Braillovi pisavi, vso avdiogradivo pa mora- jo pretvoriti tudi v digitalno obliko (imajo približno za 50.000 ur posnetkov). Razvojni knjižnični program ima več razvojnih poti: e-dokumentacija in zagotavljanje dostopa do interneta, informacijski viri, hramba in zaščita zbirk, dostop do do- kumentov, rast knjižnic in vseživljenjsko izobraževanje. Pri e-dokumentaciji in programu digitalizacije zgodovin- skih in ogroženih zbirk kulturne dediščine so vključene velike državne ustanove, kot so: Univerzitetna knjižnica v Bratislavi, Državni arhiv Republike Slovaške in Narodna knjižnica v Martinu. Aktivnostim in lastnemu razvoju pa na tem področju veliko pomaga tudi mednarodno sodelo- vanje, predvsem z Unescom in EU. UNESCOVI PROGRAMI Od leta 1997 deluje slovaška državna komisija za Unes- cov program Spomin sveta pri ULB, ki je bil potrjen leta 2000. Od zgodovinskih zbirk UKB-ja je bila leta 1997 v svetovni register vpisana Basagićeva zbirka islamskih rokopisov. Leta 2003 je UKB izdal CD-ROM, na katerem so v digitalni obliki zbirke, prevodi, analize in bibliograf- ski zapisi v izvirnem jeziku in v angleščini ter preostalo gradivo, ki ponuja celotno sliko zbirke priznanega bo- sanskega politika in pisatelja Savfeta Beguma Bašagića. Zbirka je edinstven dokument o islamski kulturi v Ev- ropi. Zbirka poleg znanstvenih del in leposlovja vsebuje tudi redka dela, ki imajo izjemen pomen za svetovno zgodovino, predvsem pa za islamsko kulturo. Veliko del predstavlja edinstven zgodovinski in kulturni vir o Bosni. Posebnega pomena je zbirka rokopisov, še posebej po uničenju dvojnice iz te zbirke, ki je zgorela v sarajevski narodni knjižnici v času vojne leta 1992. Iz drugega časo- vnega obdobja je digitalizirani rokopis Al Farabiha (leta 950), Kitab fi’l-mantiq, prepis iz leta 1704, ki vsebuje tudi avtorjeva dela o logiki, od katerih so mnoga razme- roma malo znana in še vedno neobjavljena. Naslednja pomembna zbirka, ki je bila dodana na sez- nam Spomin sveta so Iluminirani kodeksi Bratislavske- ga zbora kanonikov iz zbirke SNA. Gre za pet izbranih iluminiranih dokumentov (Bratislava antiphonary I, IIab, III, IV, V). V letih 2000 in 2001 so bile Bratislav- ske antifone II digitalizirane – gre za t. i. kodeks Ha- novho, ki je najverjetneje najbolje ohranjena knjiga iz časa srednjeveške Bratislave s konca 15. stoletja. Virtu- alna oblika združuje tri dele izvirno enotnega dokumen- ta, ki je bil pred tem ločen na več različnih delov. Leta 2004 se je začel pripravljati seznam kandidatov za vpis v seznam Spomin sveta in druge dotacijske programe za zaščito literarne dediščine. Knjižnica je bila leta 2005 nominirana za projekt Bela Bartok – Slovaški ansambel ljudskih pesmi. Zbirka zajema 3.409 slovaških ljudskih pesmi in instrumentalnih kompozicij ter 4.500 besedil slovaških ljudskih pesmi. Naslednji kandidat (leta 2007) je edinstvena zbirka Rud- niški zemljevidi in načrti (Banska Stiavnica) z več kot 50.000 dokumenti z ozemlja Slovaške, Romunije, Slove- nije, Madžarske, Poljske in Nemčije iz obdobja po letu 1625. Dejavnosti UKB bodo odražale tudi priporočila Unesca za ohranitev neopredmetene dediščine (2003). V okviru regijskega sodelovanja v Unescovem programu sodeluje UKB pri dveh manjših projektih: digitalna knjiž- nica in arhivi na področju tehniških znanosti in servisi z dodano vrednostjo za Spomin sveta . Cilj je uresničiti pi- lotski projekt digitalne knjižnice za sistematične procese digitalnih dokumentov na spletu. Sistem je pripravljen za različne formate in tipe dokumentov ter sloni na prepro- stih orodjih in metodah za delovanje digitalne knjižnice (Greenstone Digital Library, Fedora, D-Space). Pri projektu sodelujejo Madžarska, Danska in Slovaška. Cilj projekta je povečanje uporabnosti odgovorov in iz- boljšanje programa Spomin sveta z enotno identifikacijo in opisom zgodovinskih dokumentov, nastalih med 16. in 18. stoletjem na področju centralne Evrope. Projekti so podprti z metodologijami procesiranja digitalnih doku- mentov, kot jih je sprejel Unesco.