OZ 2005/3

164 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 nje z relevantnimi skupinami, terminska prilagoditev, spre- memba imena iz AACR3 v RDA, angažiranje projektnega vodje za RDA. Pomemben je stroškovni vidik: kompatibil- nost zapisov – brez konverzij, ne preveč obsežno dodatno izobraževanje, kar naj bi dosegli z učinkovitejšimi orodji ter čim manj dopolnitev dokumentacije. RDA bo primarno razvit za spletno okolje, obenem bo na voljo tudi tiskana dokumentacija. RDA bo vseboval veliko pravil AACR2, kompatibilen bo z ISBD-ji, vendar bo dopuščal tudi dru- gačno obliko izpisa. V naslednjih 6 mesecih bodo dopolnili I. del ter pripravili seznam za celoten načrt RDA s primeri poglavij, da bo verifikacija lažja. Kar zadeva odprtost pro- cesa verifikacije, je treba upoštevati, da gre za gradivo z avtorsko pravico in da je verifikacija preko predstavniških skupin CC:DA (Committee on Cataloging: Description & Access) veliko učinkovitejša in lažja. V poletnem času bo objavljen dopolnjen strateški načrt, zaposlen bo projektni vodja, ki bo koordiniral delo, obenem pa bodo poskušali doseči, da bi bila sestava CC:DA čim bolj kompetentna. John Atting [9] je svojo predstavitev o tem, kakšen bo RDA z vidika uporabe in kako naj bi deloval, naslovil z RDA Looking under the Hood and Kicking the Tires . Po- novil je cilje, ki jih je predstavila že Tillettova, obenem pa kot prvo nalogo izpostavil doseganje čim večje kon- sistentnosti pravil s čim manj odvečnimi pravili ter za- gotovitev ustrezne umestitve splošnih in posebnih pravil. V nadaljevanju je predstavil glavne elemente vseh treh delov RDA. Ob zaključku je predstavil tudi vlogo Ale oziroma njenega organa CC:DA v procesu priprave novih pravil ter pozval vse navzoče, naj ta proces spremljajo. Iz komentarjev, pripomb, predlogov in vprašanj po za- ključku vseh treh predstavitev je izzvenela vsestranska podpora projektu za pripravo novih pravil RDA. Od tuj- cev sta podporo projektu izrazila predstavnika nacionalne knjižnice Nemčije in Egipta. Pou~evanje, u~enje in vodenje: klju~na vloga knjižni~arjev v akademski skupnosti (Teaching, learning, and leading: Key roles for librarians in the academic community) Maryellen Weimer , profesorica govorne komunikacije na pensilvanijski državni univerzi, je predstavila vse- bino svoje knjige Learner-Centred Teaching: Five Key Changes to Practice . Njena predstavitev je bila vsebinsko zelo zanimiva (pet ključnih elementov: vloga učitelja, izravnava vpliva in moči, funkcija vsebine, odgovornost za učenje ter proces in namen evalvacije), z vidika komu- nikacije s poslušalci pa prav izjemna. Nova razpotja: knjižni č arji znanstvenih knjižnic v 21. stoletju (The new crossroads: The science librarians in the 21st century) Mary Case , Mel DeSart , Alison Ricker in Michael Leach so predstavili probleme in izzive, s katerimi se srečujejo knjižničarji akademskih okolij: visoka rast cen znanstvenih revij, vzpostavljanje odprtega dostopa, vzpo- stavljanje institucionalnih repozitorijev, digitalizacija, ohranjanje in arhiviranje virov, številne nove baze poda- tkov, številne nove metapodatkovne sheme, vključevanje knjižničarjev v izobraževalni proces in pripravo gradiva, motiviranje uporabnikov – kako pritegniti uporabnike nove generacije, imenovane “digital natives” itd. Knjižni- čarjem v akademskih okoljih se ponujajo številne prilož- nosti, vendar je preveč neznank, da bi bila smer, po kateri naj gredo, znana. Nekateri referenti so stanje, v katerem se nahajajo akademske knjižnice, ponazorili z gozdom brez ene same izhojene poti. Odgovor na potrebe splo{nih knjižnic s tehno- logijo (Responding to public library needs with technology) Na osnovi telefonske ankete o tehnoloških potrebah v splošnih knjižnicah, ki jo je izvedel svetovalec Richard W. Boss , je Komite za tehnologijo pri Združenju sploš- nih knjižnic predlagal za letošnjo konferenco naslednje teme: Portali, Upravljanje e-virov in Statistični strežnik. Povabil je Exlibris in Sirsi, da kot vodilna ponudnika na tem področju pripravita predstavitve. Na osnovi rezul- tatov ankete so bile zahteve ovrednotene prioritetno v naslednjem zaporedju: upravljanje e-virov, uporabniški vmesnik po zgledu Amazona, enoten modul za skrbništvo aplikacij, razvrščanje rezultatov iskanja glede na relevant- nost, podpora za debetno/kreditno kartico, portal namesto omejevanja na lokalni katalog, vmesnik za upravljanje osebnih računalnikov, varnost sistema in podpora za NCIP. Tehnologijo portalov, rešitve Ex Librisa, je pred- stavil Oren Beit-Arie : enkratno preverjanje avtentič- nosti, zvezno iskanje, integriranje analognih in e-virov ter proizvod MetaLib s 500 uporabniki (SFX ima 858 uporabnikov). Okrog 60 % teh uporabnikov ne uporablja njihove programske opreme za knjižnični sistem. Sistem za upravljanje e-virov je predstavil Theodore A. Fons iz podjetja Innovative Interfaces. Poudaril je, da so modul za upravljanje e-virov integrirali med obstoječe program- ske rešitve knjižničnega sistema, pri čemer se v OPAC-u avtomatsko oblikuje seznam baz podatkov od A do Z. Statistični strežnik je predstavil Patric Summers , direk- tor družbe Sirsi-Dynix. Korist tovrstne programske opre- me za strateško raven upravljanja je prikazal na primeru odločanja o izgradnji nove knjižnice in nabavi ustreznih zbirk za njene uporabnike, in sicer na podlagi analize in