OZ 2005/3

M 161 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 3 KONFERENCA ALA 2005 V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ame- riških knjižnic, ki je bilo organizirano v Chicagu od 22. do 29. junija 2005, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS. Možno je bilo izbirati med različnimi vsebinami in jih tudi kombinirati. Oba dneva sem spremljala predavanja o normativni kontroli, ki se jih je udeležilo preko 70 knjiž- ničarjev, predvsem katalogizatorjev iz ZDA. Predkon- ferenca je vsebinsko zajela večino področij normativne kontrole, in sicer [1]: 1. Uvod (Introduction). Utemeljitev potreb po norma- tivni kontroli, principi katalogizacije in normativne kontrole, prednosti normativne kontrole za kreatorje in uporabnike katalogov, osnove normativnega dela ter primerjava normativne kontrole znotraj institucije z najemanjem zunanjih izvajalcev ( outsourcing autho- rity control ). 2. Osnove normativnega zapisa MARC (Basics of the MARC authority record). Definicija formata MARC in njegova zgodovina, standardi MARC v normativni kontroli, osnovne komponente in označevalci zapisa, predstavitev normativnih zapisov na primerih OCLC, RLIN in LC ter odnosi med normativnim zapisom in bibliografskimi zapisi. 3. Viri (Resources). Osnova za normativno delo so standardi AACR2, LCRI, MARC21/H, dodatni viri pa so priročnik NACO in Maxwellova priporočila za normativno delo. Presenetljiva je predvsem izredna preciznost navodil glede zahtevanega vnosa podatkov v normativni zapis, kar zadeva uporabljene vire, v katerih je bil posamezni podatek najden, in obvezno uporabljene vire, v katerih podatka ni bilo mogoče najti. Podobno precizna so tudi navodila, kako urediti in predstaviti podatke o “konzultiranih” virih ( consul- ted resources ). 4. Osebna imena (Personal Names). Standardi, ki pred- pisujejo oblikovanje normativne oblike osebnih imen: AACR2 in LCRI – poglavji 22 ter MARC21 – polje 100. Normativna oblika imena (1XX) in vse druge oblike (4XX, 5XX) morajo biti potrjene v opombah v bloku 6XX. Podrobno je bil predstavljen proces obli- kovanja normativne oblike osebnega imena, normativ- no delo s psevdonimi, izbor med priimkom in imenom ter s tem povezano določanje indikatorjev, določanje kvalifikatorjev in drugih oblik imena v bloku 4XX in 5XX. 5.–8. Enotni naslovi (Uniform Titles), Korporacije (Cor- porate Bodies), Imena sestankov (Meeting Names), Geografska imena in imena jurisdikcij (Geographic/ Jurisdiction Names). Vsako od navedenih štirih področij normativne kon- trole je z vidika normativnega dela še zahtevnejše od osebnih imen. Vključuje vse elemente, ki so bili pred- stavljeni za osebna imena, poleg tega pa še številne posebnosti, ki veljajo za posamezno področje norma- tivne kontrole. Posebej je bila izpostavljena dvojnost pravil (kot posledica stoletne interne organizacije dela v Kongresni knjižnici), ki urejajo ime kot ime ali ime kot predmetno oznako. V primeru imena kot imena je normativna oblika kreirana v skladu z AACR2, v primeru imena kot predmetne oznake pa v skladu s pravili SCM oziroma LCSH. 9. Program NACO (The NACO Program). To je pro- gram v okviru mednarodnega Programa za koope- rativno katalogizacijo (Program for Cooperative Cataloging – PCC), ki vsebuje poleg NACO (Name Authority Cooperative) še SACO (Subject Authority Cooperative), BIBCO (Bibliographic Records Coo- perative) in CONSER (Cooperative Online Serials). Program koordinira Kongresna knjižnica, v njem pa sodeluje 400 partnerjev (190 posamičnih institucij in 19 “funnels” z 220 člani). Pogoj za sodelovanje je 200 novih ali dopolnjenih zapisov letno za velike in sred- nje knjižnice ter 100 novih ali dopolnjenih zapisov za manjše knjižnice. Izobraževanje traja 5 dni, vsi zapisi pa se verificirajo še leto po izobraževanju. 10. Modul za referenčne knjižničarje (Module for Refe- rence Librarians). Oblikovanje indeksov za osebna imena, korporacije, sestanke in dela, privzeti način iskanja za osebna imena, korporacije, sestanke in dela, izpisi normativnih zapisov (splošno, izpis referenc in izpis opomb). 11. Modul za oblikovalce sistema (Module for System Designers). Globalne spremembe, uvoz zapisov, ki jih kreirajo institucije nacionalnega pomena, povezovanje z nacionalnimi normativnimi bazami podatkov, nor- malizacija in validacija.