OZ 2005/1

M 47 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 mete? Bil je zdrava, stvarna, razumevajoča kmečka kore- nina, ki je razumel tako probleme časa in prostora. Zanj vera ni bila moda, temveč tista nerazdružljiva trojica, o kateri pozneje govori tudi Ivan Cankar: Mati, Bog, Do- movina. Čeprav v bistvu, ko zbiram na videz suhoparne bibliografske enote vseh Slomškovih izdaj in literature o njem, opravljam isto delo, kot ga opravlja za dijake, študente in raziskovalce knjižničar: jim lajša delo. No, ne rečem, da me ne zanima teološka misel, toda teologija je kot politika, srečaš jo tam, kjer se je najmanj nadejaš, udari te takrat, ko to najmanj pričakuješ. Kako je lahko čas krut ali sprenevedav in tudi ljudje, ki v njem živijo, nam daje prav primer Slomška, ki ga postavlja literarni zgodovinar Franc Kidrič ob bok Cirilu in Metodu, med- tem ko so ga nekateri poznejši zgodovinarji popolnoma ignorirali, kot da ga ni, ali pa pisali o njem izrabljene negativne stereotipe. Ob tem je vzajemna katalogizacija tista objektivna obdelava vseh podatkov, ne glede na ideološke, estetske ali kakšne druge kriterije, ki dajejo slehernemu posamezniku možnost, da sam izbira in sam išče, kar pač želi. OZ : Verjetno večina pozna vaše obsežno prevajalsko delo, manj pa vedo za vaše nagnjenje do glasbe. Pišete tudi besedila za zborovske skladbe? Emeršič : Prevajal sem iz francoščine, angleščine, nemšči- ne in hrvaščine, vendar avtorje in stvari, ki so me zanima- le. Tako so me včasih spraševali, če obvladam albanščino, saj sem prevedel prvi albanski roman General mrtve armade Kadareja, toda vedno znova sem moral pojasnje- vati, da ga je sam avtor napisal tako v albanščini kot v francoščini. Prav sedaj pripravljam drugo izdajo biografi- je sv. Frančiška pokojnega hrvaškega minorita Ivonidesa Čuka, kjer ima avtor obilo vzgledov in možnosti, da se ob Frančišku in njegovi življenjski drži, Frančišku, ki so ga imenovali in ga še sedaj imenujejo drugi Kristus, krepko ponorčuje iz človeka 20. stoletja. Prav tako me zanima angleški pisatelj in teolog Lewis, prevajal sem njegove pravljične otroške zgodbe, sedaj pa za dušo prelagam njegovo vesoljsko trilogijo, ki je v obliki znanstvene fantastike obračun z liberalizmom. Kar pa se tiče mojih “glasbenih” del, pa je le slučajno v COBISS-u zadetek, ki ga je uglasbil g. Maks Feguš. Pa tudi zavajajoča je ena od zbirk Ptujskih not, kjer je ob notah objavljen obširen del mojih iskanj o slovenskih krajih 18. stoletja in takratnih osebnosti v nemškem leksikonu iz leta 1730, ki v bistvu nima nobene povezave z glasbo. OZ : Z mojo gimnazijsko mentorico Boženo Orožnovo sta pisala kulturnozgodovinske vodnike. Slavisti ste bili od nekdaj znani po tem, da literaturo ne le preberete, am- pak tudi prepešačite. Takšno “literarno popotništvo” je v nekaterih delih sveta sila množično in je deležno velike javne podpore. Ker je nekaj takih poti v Sloveniji že do- bro znanih, bi ob organizacijski podpori knjižnic tudi pri nas lahko iz tega naredili “ljudsko gibanje”. Imata za ta namen v zalogi še kaj vodnikov? Emeršič : Z gospo Orožnovo sem na žalost izgubil stik, saj je že več kot deset let, ko sem obdelal kulturnozgodovin- sko Ptuj ter Haloze, medtem ko sem že prej bibliograf- sko, sicer nevešče, vendar praktično koristno, pripravil gradivo za bibliografijo ormoškega območja. Obsežnejše delo, ki bi se sedaj ob številnem pisanju potrojilo, pa je Gradivo za bibliografijo Ptuja in okolice. Včasih se nerad lotim kakšnega določenega področja, toda ko začnem iskati in raziskovati, se za stvar ogrejem, in ena zadnjih takih obdelav je cerkvena zgodovina še neraziskane ur- banske fare ali občine Destrnik, kjer se mi je nabralo gra- diva skoraj za celo knjigo. Vsako tako delo, posebno za starejše obdobje, zahteva ne ure, temveč tedne in mesece sedenja za starimi časopisi in knjigami. Toda kaj, človek je omejen in tako sploh ne uspem urediti in prepisati niti lastnih številnih pesniških poskusov, še objavljenih ne, toda pesnikov je danes itak malo morje! (Razgovor je vodil Franci Pivec.) RAZGOVOR