OZ 2005/1

22 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 macijskih sistemih), • informacije kot znanje (naše osebno znanje, ki se z informiranjem spreminja). Za Hjørlanda (1998) sta vprašanji, kaj je znanje in kako ga prenašamo, ključni epistemološki vprašanji informacijske znanosti kot neke vrste uporabne episte- mologije. Wilson (1996) meni, da so podatki, informacije in znanje komplementarne stopnje hierarhije obdelave. Na ravni podatkov govorimo o upravljanju podatkov, na ravni informacij o upravljanju informacij, na ravni znanja o upravljanju znanja. Izhajajoč iz tega naj bi bilo poimeno- vanje upravljanje znanja celo ustreznejši naziv od poime- novanja informacijska znanost. Zahvaljujoč teoriji integrativnih ravni (Needham, 1937; Foskett, 1978; Wilson, 2002) lahko pomirimo med seboj nasprotujoča si in skregana pojmovanja informacij. Kot rečeno, pojem informacija ni enoten, ima po teoriji inte- grativnih ravni organiziranosti različne oblike, odvisno od izbrane integrativne ravni v hierarhični strukturi sveta. V temelju te strukture so npr. stvari, s katerimi se ukvarja predvsem mehanika. Tako obstaja tudi več modelov informacijske znanosti (Wilson, 2002). • Informacije na integrativni ravni infonov, kot enega od treh počel, iz katerih se sestoji vesolje, naj bi bile predmet proučevanja informacijske fizike (Šercar in Oštir, 2002). • Genske informacije so predmet genetike. • Izmenjava informacij je temeljna značilnost večine oblik življenja. Vlogo informacij zlasti pri izbiri part- nerja za reproduciranje in s tem v biološki evoluciji organizmov, vključno s človekom, naj bi proučevala informacijska biologija (Madden, 2004). • Informacije kot prenosne signale v dvoterminalskih komunikacijskih sistemih so predmet matematične teorije komunikacij (Shannon, 1948). • Z informacijami kot enotami kompleksnosti bitov in bajtov se ukvarjajo računalniške vede. VAvstraliji je nekaj časa oddelek za računalniške vede imel ime od- delek za informacijske vede (Wilson, 2002). • Knjižničarstvo se kot deskriptivna veda ukvarja z informacijami v makroobliki knjižničnega gradiva in s knjižnicami kot višjo integrativno ravnijo organizira- nosti (Wilson, 2002). • Dokumentalistika se ukvarja z informacijami kot do- kumenti. Znano je razumevanje francoske znanstveni- ce Briet „antilope“ kot dokumenta (Buckland, 1997). • Danes je tudi upravičeno definirati informacijsko znanost kot znanost, ki proučuje informacije kot stvar za računalniško obdelavo. Vendar, zaradi dejstva, da je človek predvsem družbeno bitje, informacijsko komuniciranje pa temeljni družbeni proces, pripada osrednje mesto med posameznimi modeli informacij- ske znanosti tisti informacijski znanosti, ki proučuje informacije kot družbene konstrukte. Če je integrativna raven ravnanje uporabnikov pri pro- izvajanju, dostopu, iskanju ter uporabi informacij in informacijske tehnologije, sodijo tovrstne študije v infor- macijsko znanost, glede na metode pa v sociologijo in se lahko zgodi, da zaradi njihove razširjenosti prerastejo v posebno disciplino z lastno teorijo in metodologijo – in- formacijsko sociologijo (Šercar in Oštir, 2002). Skladno s spoznanjem o pomenu informacijskega sek- torja za nacionalne ekonomije in njihovo integracijo v globalno ekonomijo ter za tranzicijo industrijske družbe v informacijsko, je nastala v ZDA skorajda istočasno z informacijsko znanostjo informacijska makroekonomija, ki se ukvarja s funkcionalnimi klasifikacijami dejavnosti informacijskega sektorja, s sistemi statističnega sprem- ljanja informacijskega sektorja in z znanstvenimi ra- ziskavami informacijske ekonomije (Lamberton, 1976; Šercar in Oštir, 2002). Na gospodarsko ravnanje udeležencev na tržišču vpliva asimetričnost informiranosti med kupcem in prodajal- cem, zavarovalnico in stranko, principalom in agentom, menedžerjem in delavcem, mednarodno denarno ustano- vo za pomoč in državo, ki je uporabnik te pomoči. Pro- dajalec vé o blagu, ki je naprodaj, več, kot vé kupec itd. S temi informacijami in komunikacijami v ekonomskih odnosih med ljudmi na tržišču se ukvarja informacijska mikroekonomija. Dokončno potrditev vključitve v os- rednji tok ekonomskih znanosti je to področje pridobilo s podelitvijo Nobelove nagrade njihovim utemeljiteljem leta 2001 (Šercar in Oštir, 2002). Kot uradna definicija ameriškega društva ASIS&T velja danes Griffithova definicija informacijske znanosti (Ca- purro in Hjørland, 2003). Griffith (1980) definira infor- macijsko znanost takole: “Informacijska znanost se ukvarja z generiranjem, zbiranjem, organizacijo, tolmačenjem, shranjevanjem, iskanjem, diseminacijo, transformacijo in uporabo informacij s posebnim poudarkom na uporabi sodobnih tehnologij na teh področjih. /…/ Ima komponente čiste znanosti, ki proučuje predmet ne glede na uporabo in komponente uporabne znanosti, ki razvija informacijske storitve in proizvode.” Informacijske procese je Težak pred več kot 20 leti predstavljal s pravilnim tristraničnim piramidastim mo- Tvrtko-Matija Šercar: ALI SLOVENIJA NOČE INFORMACIJSKE ZNANOSTI?