OZ 2004/3

M 151 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 tapodatkovnih shem, opravljeni na osnovi razlag posebne diskusijske skupine ( focus group ). Izsledki te raziskave naj bi prispevali k načrtovanju skupnega prehoda (gate- way) v naravnem jeziku do virov na spletu ter za iskanje med področji brez predhodnega poznavanja označb za metapodatke oziroma specializiranih kontroliranih slo- varjev. Elin K. Jacob (Indiana University, ZDA) je govorila o strukturalnih razlikah med klasifikacijo in kategorizacijo, ki bistveno vplivajo na razumevanje širšega konteksta, v katerem se pojavlja neki podatek. Medtem ko imajo klasifikacijske sheme organizacijsko funkcijo, pa to lah- ko ali pa tudi ne drži za kategorizacijo. Za klasifikacijo je značilna predkoordinacija s togo, hierarhično urejeno strukturo med seboj izključujočih se razredov. Predmetne oznake so v veliki meri predkoordinirani sistemi, vendar pa so za razliko od klasifikacije odnosi med predmetnimi oznakami pogosto nenačelni, nesistematični in dvoumno večhierarhični. Postkoordinacija je značilnost katego- rizacije, pri kateri ne obstajajo pomenski odnosi med kategorijami. V postkoordiniranih sistemih je nemogoče vzpostaviti trajno strukturo odnosov med pojmi, ki bi ne- kaj pomenili v določenem kontekstu. Uta Priss (Napier University, Velika Britanija) je govori- la o prednostih kombiniranja konceptualnih in semiotič- nih struktur v konceptualno-semiotičnih prikazih znanja. Joseph T. Tenis (University of Washington, ZDA) je govoril o pomenu medbesedilnosti in racionalizma, dveh značilnostih ene od tehnologij semantičnega spleta – Resource Description Framework (RDF). Podrobneje je govoril tudi o t. i. “bracketed” racionalizmu kot sestav- nem delu sistemov za organizacijo znanja. Gerhard J. A. Riesthuis (University of Amsterdam, Ni- zozemska, skupaj z Majo Žumer, Univerza v Ljubljani) je govoril o pomenu, ki ga vsebinski obdelavi pripisujejo dokumenti, kot so Functional requirements for biblio- graphic records (FRBR, 1998), Functional requirements and numbering of authority records (FRANAR, 2003) in Statement of international cataloguing principles (končni osnutek, 2003). Čeprav je med knjižničarji zanimanje za vsebinsko obdelavo v porastu, pa še vedno ni sorazmerno s številom iskanj po vsebini v OPAC-ih. Julianne Beall (Kongresna knjižnica, ZDA) je poročala o preliminarni raziskavi, s katero so določili princip do- kumentiranosti v literaturi ( literary warrant ) za elektron- ske vire s področja naravoslovja in matematike na treh izbranih spletnih mestih. Na osnovi tega kriterija so nato ustrezno dopolnili/priredili 14. skrajšano izdajo Dewey- jeve decimalne klasifikacije (DDC). Ugotovitve iz te raz- iskave bodo uporabili pri razvijanju različice DDC, ki bo služila kot osrednja baza podatkov servisa za avtomatsko klasifikacijo elektronskih virov. Richard P. Smiraglia (Long Island University, ZDA) je predstavil Sachsovo klasifikacijo (SC), ki je bila razvita v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot ontološka osnova Worldmark encyclopedia of the nations . Postmoderni pristop Sachsove klasifikacije k ontologiji (tj. interdisci- plinarnost, multidisciplinarnost in opiranje na ontologije, omejene na posamezna področja) lahko služi kot metodo- logija za učinkovito upravljanje znanja v 21. stoletju. Ágnes Hajdu Barát (University of Szeged, Madžarska) je predstavila večstrukturni model tehnologije Totalzoom (Totalzoom Technology), ki naj bi skupaj z UDK omo- gočal učinkovitejšo in za uporabnika lažjo navigacijo po podatkih. Ia C. McIlwaine (University College London, Velika Britanija) je govorila o problemih v zvezi z razvrščanjem zemljepisnih imen v klasifikacijskih sistemih. Decimalni sistemi imajo številne prednosti pred abecednim razvršča- njem, kot je npr. hierarhična struktura. Tablice UDK za zemljepisna področja predstavljajo učinkovito orodje za iskanje v online okolju. Nancy J. Williamson (University of Toronto, Kanada) je govorila o možnih načinih, kako razviti klasifikacijo za področji alternativne in komplementarne medicine z vidika širše študije, katere cilj je prestrukturiranje sistema UDK v popolnoma fasetni klasifikacijski sistem. Stella G. Dextre Clarke (Information consultant, Wanta- ge, Velika Britanija) je poročala o pripravah novega bri- tanskega standarda za tezavre, BS 8723: Structured voca- bularies for information retrieval – guide . Novi standard naj bi v dokončni obliki ponudili mednarodni skupnosti kot možno osnovo za sprejetje novega mednarodnega standarda. Važnejše dopolnitve/revizije, ki naj bi jih vse- boval novi standard, so: smernice za tiskane in online prikaze tezavrov; smernice za programsko opremo, name- njeno za izgradnjo tezavrov; podpora medsebojni uporab- ljivosti/interoperabilnosti (interoperability), ki se nanaša na preslikavo med kontroliranimi slovarji ter na formate oziroma protokole za izmenjavo slovarskih podatkov; ter primernost za končne uporabnike, tudi take z malo izkuš- njami. Standard bo imel pet vsebinskih sklopov: Splošni del, Tezavri, Drugi slovarji, Medsebojna uporabljivost med slovarji, Medsebojna uporabljivost med aplikacija- mi . V standardu bo še zlasti poudarek na medsebojni upo- rabljivosti, ki bo vključevala tudi klasifikacijske sisteme. Kontrolirani slovarji in klasifikacijski sistemi se namreč med seboj dopolnjujejo, saj so oboji le eden od načinov za urejanje in predstavitev seznamov s točno definiranimi pojmi in odnosi med njimi. POROČILO